Deblak iz Mure ni prazgodovinski, nastal je v 16. stoletju

Po besedah Andreja Gasparija so rezultati presenečenje: "Glede na razmeroma presenetljivo datacijo, ki je čoln umestila v 16. stoletje in ne globoko v prazgodovino, kot smo mislili najprej, lahko rečem, da je to ponovno ena tistih potrditev, ki kažejo, kako se določene tehnične rešitve skozi zgodovino pri preprostih lesenih napravah niso prav nič spremenile. Tako smo ugotovili, da gre za tip deblaka oziroma plovca, značilen za Panonsko kotlino in delno za Ukrajino, kot so jih izdelovali med 14. in 16 stoletjem." Dodal je, da gre zelo verjetno za zunanji plovec plavajočega mlina.

Zgodba deblaka se je začela septembra, ko je Ljubomir Zečević med veslanjem po Muri naključno naletel na nenavadno velik predmet na nabrežju, ki ga je naplavila reka. Šlo je za ogromno izdolbeno deblo. Obvestil je Pomurski muzej, ta pa Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ugotovili so, da gre za iz hrastovega debla izdelan čoln, dolg 11 metrov in iztesan z ročnim orodjem. Čoln se na krmi zaključi z desko, vstavljeno v utor.

Najdbo so pod vodstvom strokovnjaka za podvodno arheologijo in antično ladjedelništvo Gasparija prepeljali na Soboško jezero, kjer so ga, zaščitenega s filcem, potopili 10 metrov globoko. Z deblaka so pred ponovno potopitvijo odvzeli vzorce lesa in mahu ter jih poslali v ameriški laboratorij Beta Analytic v Miamiju na Floridi. Po Gasparijevih besedah so analize na 30 let natančno pokazale, iz katerega časa je najdba.

Ob najdbi je Gaspari na podlagi morfoloških značilnosti, ureditve krmnega dela in glede na popravila deblaka ter značilnosti, ki kažejo na proces izdelave, predvideval, da je deblak zelo star, morda celo s konca bronaste dobe. So se pa že takrat pojavili tudi dvomi in predpostavka, da ne gre za prazgodovinsko najdbo, ampak da gre za tako imenovani "kump", kot Prekmurci imenujejo enega od čolnov, na kakršnih so plavali mlini na Muri.

Z rezultati iz ZDA pa analize čolne še niso zaključene. Narejena bo še analiza lesa, iz katerega so izdelani čepi za zatesnitev vrtin v dnu deblaka. Poleg tega bodo analizirali materiale – najverjetneje gre za smolo ali vosek, zmešan s pepelom – s katerimi so na čolnu izvedli popravila. Preden se bodo odločili, kje in kako bi čoln konzervirali in postavili na ogled javnosti, bodo vsake tri mesece izvajali ogledne potope oziroma monitoring. Spremljali bodo, kaj se z deblakom dogaja, in v primeru pojava sprememb sprejeli ustrezne ukrepe, je še povedal Gaspari.