Direktor Davčna uprava RS (DURS) Stojan Grilj je med značilnostmi leta 2002 omenil povečanje števila zakonov, ki so DURS naložili dodatne nedavčne naloge, medtem ko je davčna zakonodaja zaostajala za potrebami davčne administracije. Grilj pogreša predvsem ustrezno zakonsko ureditev na področju davčnega postopka, davčne službe ter davka od dobička. Za leto 2003 na DURS načrtujejo okrepitev nadzora na področju trgovanja z vrednostnimi papirji ter dejavnosti, ki poslujejo z gotovino (npr. gostinstvo), boljša pa bo tudi vsebinska kontrola dohodnine.
Kdaj e-dohodnina?
Na DURS upajo, da bodo letos le uspeli izpeljati razpis za postavitev sistema elektronskega davčnega poslovanja oz. e-dohodnino. Po pritožbi na izbiro ponudnika v že tretjič ponovljenem javnem razpisu je državna revizijska komisija ugodila enemu od zavrnjenih ponudnikov ter razveljavila odločitev DURS, da naročilo odda podjetju Hermes Softlab. DURS mora zdaj vseh pet prispelih ponudb ponovno pregledati in oceniti, podatki o ponovnem izboru pa bodo po Griljevih besedah znani še ta teden. "DURS na tem področju zelo natančno ve, kaj želi," je komentiral Grilj.
Grilju se ne zdi prav, da se uveljavljajo zakoni, ki DURS nalagajo dodatno delo ali pa ji zmanjšujejo avtonomijo, med njimi je omenil zakon o državni upravi. DURS je lani postala ustanova za izterjavo vseh terjatev države do državljanov, kot tudi za izterjavo terjatev nekaterih nedržavnih ustanov, je povedal. Naloge davčne uprave so se s tem razširile na izterjavo vseh vrst denarnih kazni, taks, članarin zbornicam, RTV prispevka, samoprispevkov, pristojbin na področju veterinarstva, vseh vrst upravnih izvršb, neupravičeno izplačanih zneskov pokojnin,...
DURS ima namreč na voljo le 84 delavcev za izterjavo iz premičnega premoženja in 348 knjigovodij, ki opravljajo tudi administrativno izterjavo. Kljub dodatnim obremenitvam so od neplačnikov lani izterjali za 38,2 milijarde tolarjev dolgov oz. 18 odstotkov več kot leta 2001.
Delo inšpektorjev DURS v letu 2002 je Grilj ocenil za dovolj učinkovito. Opravili so 9542 pregledov, kar je sicer manj kot v letu 2001, vendar pa bili ti bolj zahtevni in temeljiti. Ob tem so izboljšali tudi izbor zavezancev za inšpiciranje ter priprave na zahtevnejše preglede. Pri petih pregledih so inšpektorji ugotovili dodatne davčne obveznosti v višini celo nad milijardo tolarjev, pri petih pregledih v višini med 500 milijoni tolarjev in milijardo tolarjev, pri 11 pregledih pa med 300 in 500 milijoni tolarjev. Pohvalil je tudi sodelovanje s tožilstvom in policijo - zaradi suma davčne utaje so v letu 2002 podali 85 ovadb.
Davčni dolg je konec leta 2002 znašal 169,8 milijarde tolarjev, kar je 15 odstotkov več kot leta 2001. Ob tem je Grilj povedal, da se aktivni dolg, ki znaša 98,7 milijarde tolarjev, skorajda ne povečuje, saj je le za šest milijard tolarjev višji kot leto poprej. Pretežni del tega dolga predstavljajo obresti, njegova glavnica skorajda ne narašča. Zelo pa se je povečal zabilančni dolg, namreč v primerjavi z letom 2001 kar za 16 milijard tolarjev na 70,6 milijarde tolarjev. Sem se prištevajo dolgovi podjetij v stečaju, prisilni poravnavi in likvidaciji, katerih izterjave ne opravlja DURS, temveč poteka preko sodišč, je pojasnil Grilj.
Na DURS so lani prejeli 20.922 pritožb davčnih zavezancev, kar je 15 odstotkov več kot v letu poprej. Pri tem so prevladovale pritožbe na odločbe o odmeri dohodnine, kot poglavitni vzrok pa je Grilj navedel napake pri tiskanju odločb, zaradi katerih so morali 1500 zavezancev pozvati, naj vložijo pritožbo. Ostale pritožbe na odmero dohodnine pa so se večinoma nanašale na uveljavljanje olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje. Na drugi stopnji je ostalo nerešenih 4335 pritožb, kar je precej boljše kot v letu poprej, je še povedal Grilj.
