Kdo bi imel od nepremičninskega davka koristi in koga bi udaril po žepu?

Ne v državno, davek na nepremičnine bi se moral stekati v blagajno občine, kjer nepremičnina stoji, so do vladnih izhodišč davčnih sprememb kritični v združenju občin. "Ker imajo občine tudi pristojnost upravljanja s prostorom, je to smiselna logika. Zdaj, če bo pa to prihodek države in bo tudi regulacijo delala sama država, jaz mislim, da se bo s tem na lokalni ravni naredilo kar precej škode," pravi njegov predsednik Robert Smrdelj.

Vlada naj sicer ne bi posegala v obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki pripada občinam. Ob tem pa zatrjujejo, da bodo pobran denar od davka, ki bi napolnil državno blagajno – tako finančni minister Klemen Boštjančič – preusmerili v znižanje obdavčitve dela v celoti.

Na leto naj bi pobrali za okoli 600 milijonov evrov davka in tistim z minimalno plačo letno namenili 320 evrov več, zaposlenim s povprečno plačo pa okoli 520 evrov več. Če bi seveda obveljal trenutni vladni predlog, da bo nepremičninski davek znašal 1,45 odstotka od ocenjene vrednosti po Gursu za drugo oziroma vsako naslednjo nepremičnino.

"Z enim samim namenom. Da se na ta način stimulira uporaba nepremičnin, ne kot naložb, ampak kot stanovanjskih objektov," je razlog za uvajanje davka povzel premier Robert Golob. Prav zato bi tistim, ki bi nepremičnine oddajali, pripadala davčna olajšava, in sicer 25 odstotkov od letne najemnine. Kar pa bi pomenilo, da bi višja najemnina za najemojemalce pomenila višjo olajšavo in nižji davek za najemodajalce. "Nič ne bo koristilo povečevanje, ker se bo že s sedanjimi najemninami davek v celoti izničil," na pomisleke odgovarja Golob.

Toda ali se z namenom obdavčitve presežnih nepremičnin kaznuje tudi tiste, ki so za svojo drugo nepremičnino, denimo vikend ali zidanico, trdo delali, se odrekali in varčevali? Boštjančič meni, da ne. "Tovrstni objekti so zelo nizko vrednoteni v Gursovih bazah, tako da verjamem, da davek ne bo visok," je prepričan.

Bo pa še eden v nizu, ki so oziroma še bodo doleteli državljane. Z letom 2025 bo denimo višja obdavčitev sladkih pijač, namesto 9,5 odstotka bo znašala 22. Julija pa prihaja še nov prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od bruto plače tako za zaposlene kot delodajalce. Medtem ko so dosedanje davčne olajšave – v tako imenovanem prvem paketu – naslovile le ožje skupine ljudi, denimo visokokvalificiran kader iz tujine in startupe.

Ali bo vlada, kot večkrat napovedano in obljubljeno, zdaj razbremenila tudi plače vsem, in ali bo uvedla nepremičninski davek? Do konca januarja ministrstvo za finance zbira pripombe na izhodišča. Medtem ko se, če jih vlada ne bodo uslišala, napoveduje – med drugim tudi s strani združenja občin – več ustavnih presoj.