'Davčno darilo'?

Predsednik države Janez Drnovšek je na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj komentiral davčno reformo, ki jo je predstavila slovenska vlada. Poudaril je, da namerava davke znižati vsem zavezancem, ni pa predvidela, kako bo zagotovila denar za takšno 'davčno darilo'.

»Davka na dodano vrednost najbrž ne bo povečala, saj bi to pokvarilo lepotni vtis reforme, po drugi strani pa zvišalo inflacijo, kar zdaj ob prevzemu evra ni tako nedolžna stvar. Da bo sredstva pridobila s prihranki v javni porabi ni videti, saj je do zdaj ravnala ravno nasprotno. Delež javne porabe v družbenem proizvodu se v času delovanja te vlade namreč povečuje. In če je temu tako, potem ostane na razpolago samo povečanje javno finančnega primanjkljaja. Z drugimi besedami takšno davčno darilo (da prihaja ravno pred lokalnimi volitvami je najbrž le slučajnost) bo vlada financirala z zadolžitvijo,« meni Drnovšek. Po njegovem mnenju bo to pomenilo še večjo obremenitev pokojninske blagajne.

Ob tem je Drnovšek še izpostavil, da Mednarodni denarni sklad že zdaj opozarja, da je stanje javnih financ slabo, ob nadaljnjem staranju prebivalstva pa bo celotni pokojninski sistem vprašljiv. »Zato bi morali že zdaj v javnih financah pripravljati prostor za prihodnje pokojninske obremenitve. Sedanji vladni predlog pa gre ravno v nasprotno smer,« še dodaja.

Nsi: Rezerve v nižji javni porabi in večjih prilivih DDV

V poslanski skupini NSi so prepričani, da bo mogoče pričakovani izpad davčnih prihodkov zaradi predlaganih sprememb davčne zakonodaje pokriti, če bo vlada izpolnila obljube o zmanjšanju javne porabe za približno dva odstotka. Rezervo pa vidijo tudi v tem, da se bodo višje neto plače - zvišale naj bi se zaradi znižanja davčnih stopenj v treh novih dohodninskih razredih - odrazile v večji potrošnji in s tem večjih prilivih od DDV, je dejal poslanec NSi Ciril Testen.

Izpad davčnih prihodkov zaradi sprememb pri dohodnini bo po ocenah znašal 35 milijard tolarjev, je dejal Testen. Dodatnih 20 milijard tolarjev, ki jih bo manj iz naslova davka na izplačane plače, pa je po njegovih besedah že upoštevanih v proračunu za leto 2007. Kot je pojasnil, so proračun pripravili ob upoštevanju 20-odstotnega znižanja davka na plače.

V NSi priznavajo, da bodo glede na obstoječe bruto plače z reformo največ pridobili tisti z najvišjimi plačami. "Kar se tega tiče je v nadaljevanju sprejema zakonodaje stvar socialnih partnerjev, da se eventuelno lahko dogovorijo tudi za spremembo bruto plač znotraj posameznih sektorjev," je dejal Testen. Kot je dodal vodja poslanske skupine NSi Alojz Sok, pa je pomembno to, da nihče ne bo plačal več.

V SD so zadovoljni, da je vlada iz predloga sprememb davčne zakonodaje umaknila predlog o enotni davčni stopnji, vendar se je na odločitev o tem po njihovem mnenju čakalo predolgo.

Po pregledu vladnih predlogov ocenjujemo, da ne dosegajo cilja razbremeniti gospodarstvo, cilj povečati konkurenčnost gospodarstva, a ne na račun povečevanja dohodkovnih razlik in povečevanja socialnih neenakosti, pa je ogrožen, je povedal prvak SD Borut Pahor.

SD je zato pripravila nekatere pomisleke, predloge in vprašanja, ki jih bo danes posredovala vladi in vsem podpisnikom partnerstva za razvoj, v katerem ta opozicijska stranka sodeluje. Tako sicer pozdravljajo znižanje davčnih razredov s pet na tri, vendar so proti temu, da se bodo s tem neto plače povečale le ozkemu sloju najbolje plačanih ljudi. Zato predlagajo drugačno določitev davčnih stopenj. V stranki so kritični tudi do predlagane ukinitve olajšav za investicije v opremo, za prve zaposlitve ipd.

O izstopu iz partnerstva v primeru neupoštevanja njihovih pripomb v SD ne razmišljajo. "Razmišljamo prej o tem, kako bi uporabili vpliv v partnerstvu, da dosežemo spremembe," je poudaril Pahor.