Vlada predloge davčnih sprememb že posredovala v DZ

Gre za predloge sprememb štirih davčnih zakonov, glavna novost pa je razbremenitev lestvice za odmero dohodnine, zaradi česar se bo v državni proračun steklo približno 138 milijonov evrov manj davkov, zato vlada predlaga povečanje obdavčitve kapitala.

Po predlogu naj bi se dohodninska lestvica preoblikovala na način, da bi bili dohodki iz dela manj obremenjeni, je po četrtkovi seji vlade pojasnil finančni minister Andrej Bertoncelj. Tudi po letu 2020 bo v dohodninski lestvici ostalo pet davčnih razredov, vendar se bodo meje v vseh petih zvišale ter v drugem in tretjem za eno odstotno točko tudi znižale stopnje davka.

Proti tem načrtom so že v četrtek protestirali v Levici in jih označili za veliko davčno darilo vlade tistim z najvišjimi dohodki. "Kot že trikrat v zadnjih treh letih želi vlada zopet obdariti 10 odstotkov najbolje plačanih," so opozorili, danes pa izračunali, da davčne spremembe delavcem z najnižjimi prihodki dajejo drobiž, v celem letu za ceno ene kave, medtem ko menedžerjem podarjajo skoraj 2000 evrov letno.

Sindikati davčnega paketa ne podpirajo

Tudi v sindikatih si želijo, da bi se bolj kot najbolje plačanim razbremenile plače zavezancev v srednjem dohodninskem razredu. Zvišanje mej v dohodninskih razredih sicer podpirajo, vendar ne tudi v najvišjem, petem razredu s 50-odstotno obdavčitvijo, kamor se bodo po novem uvrščali tisti z neto letno davčno osnovo nad 80.000 evrov, kar je približno 9000 evrov več kot zdaj.

Predvsem pa so zanikali Bertoncljeve besede, da je predlagane davčne spremembe potrdila posebna pogajalska skupina v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, ta pa jih je nato ocenil kot sprejemljive. "Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je sprejela sklep, da davčnega paketa ne podpiramo," so v sporočilu za javnost zapisali sindikati.

Izjava ministra za finance po njihovih besedah "predstavlja čisto zavajanje, poročanje nekaterih medijev, da so bile davčne spremembe usklajene na Ekonomsko socialnem svetu, pa je laž".

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je sicer že v četrtek novinarjem povedal, da je ena zadeva pri dohodnini še odprta in da se bodo o tem še pogovarjali. Kot je pojasnil, se koalicijski partnerji še niso uspeli dogovoriti glede petega dohodninskega razreda.

Možnost sprememb dohodninske lestvice dopušča tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Kot je dejal danes, bodo predlog vlade zdaj preučili in nato "videli, kje se lahko kakšen dohodninski razred spremeni, da bo malo bolj solidaren in pravičen". "Zavedamo se, da je to dohodninska lestvica. Z dohodninsko lestvico ne rešuješ najnižjih plač, to rešuješ z drugimi zakoni," je dodal Han, ki verjame, da bodo na koncu sprejete takšne rešitve, da "nihče v tej državi ne bo plačal več".

To pravijo tudi na finančnem ministrstvu: tistim z minimalno plačo se bo v primerjavi z obstoječim sistemom neto dohodek zvišal za dva evra, tistim s povprečno plačo za 151 evrov, tistim z dvakratnikom povprečne plače pa za 652 evrov. Izračune so naredili ob upoštevanju uveljavljanja samo splošne olajšave, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, ne pa tudi dodatne splošne olajšave, do katere so upravičeni tisti z najnižjimi plačami.

Davčne olajšave po teh izračunih predstavljajo 56 odstotkov dohodka tistih z minimalno plačo. Pri prejemnikih povprečne plače bo po novem delež olajšav v celotnih prejemkih 17-odstoten, pri tistih z dvakratnikom povprečne plače pa osemodstoten. Sorazmerno s tem bodo v bruto plači zaposlenih z minimalno plačo po vladnem predlogu od leta 2020 predstavljali dohodnino in prispevki delojemalca 26 odstotkov, v bruto plači zaposlenih s povprečno plačo 34 odstotkov, v bruto plači zaposlenih z dvakratnikom povprečne plače pa 39 odstotkov.