Podobno kot pri zdravstveni in plačni se je koalicija tudi davčne reforme lotila z analizo stanja. Klemen Boštjančič, finančni minister, pojasnjuje: "Ključna ugotovitev je, da potrebe družbe na eni strani in na drugi strani davčni sistem ne gresta več skupaj, ampak sta vedno bolj narazen." V opoziciji pa so prepričani, da ne gre toliko za rast potreb družbe kot za rast lastnih potreb vlade. Kot pravi Janez Cigler Kralj, poslanec NSi, je jasno, da obstoječa koalicija išče denar in nove davčne vire za svoje velike potrebe.
Glavno vodilo naj bi bila progresivna obdavčitev, vlada pa bi znižala obremenitev plač in zvišala davke na premoženje. Skeptična, da bo prišlo do razbremenitve plač, je tudi Suzana Lep Šimenko. Ob prvih zamislih bi namreč obdavčili vse prihodke od regresa, potnih stroškov do socialnih transferjev.
Kot pravi Boštjančič, si želijo, da je sistem enostaven, transparenten, razumljiv in da onemogoča davčno optimizacijo na način, ki nikoli ni bil zamišljen. Čeprav je vlada ob odpravi Janševe dohodninske reforme celovito davčno reformo napovedovala za leto 2024, bi zdaj to premaknili na leto 2025. Robert Golob, predsednik vlade, tako zagotavlja: "Razprava bo javna, transparentna in široka. Iskali bomo družbeni konsenz."
Poleg opozicije pa bodo davčne razbremenitve zahtevali tudi gospodarstveniki. Tibor Šimonka, direktor GZS, poudarja: "Mi smo svoje stališče dosti jasno izrazili že v primeru predloga sprememb dohodninske zakonodaje, ki je bila kasneje z ustavno presojo tudi zaustavljena." Celovito spremembo sistema vidijo kot priložnost za dvig konkurenčnosti našega gospodarstva. V združenju Menedžer namreč opozarjajo, da na lestvici konkurenčnosti zasedamo šele 38. mesto med 63 primerjanimi državami.
Ob dodatni bremenitvi plač se bojijo izgube visoko usposobljene in produktivne delovne sile, ki je ob kadrovski suši vroča roba po vsej Evropi.
KOMENTARJI (231)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.