Dars podpisal 120-milijonsko pogodbo s Cengizom

"Veseli smo, da smo po petih krogih pritožb na državno revizijsko komisijo danes končno podpisali pogodbo za gradnjo druge cevi karavanškega predora. Sedaj je pred nami najpomembnejši del tega projekta, to je sama gradnja," je po podpisu pogodbe v Ljubljani v izjavi za novinarje dejal Tomaž Vidic.

V skladu z danes podpisano pogodbo mora izvajalec v roku 20 delovnih dni predložiti ustrezno bančno garancijo v višini dobrih 12 milijonov evrov. "Takoj nato ga bomo uvedli v delo," je povedal predsednik uprave Darsa.

Določene aktivnosti pa bodo stekle že v prihodnjem tednu. V začetku tedna se bo tako sestal slovensko-avstrijski gradbeni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki obeh upravljavcev predora, družb Dars in Asfinag, in na katerem bodo med drugim razpravljali o skupnem terminskem načrtu. Za konec tedna pa na Darsu že načrtujejo prvi operativni sestanek z izvajalcem.

Vidic je sicer izpostavil, da je tako na slovenski kot na avstrijski strani projekt izgradnje druge cevi karavanškega predora petleten. V tem obdobju je mogoče, da bi se na kateri koli strani pojavile tudi večje težave, med drugim s hribinsko vodo ali eksplozivnim metanom. Zato Vidic tudi ni želel ugibati, ali bi lahko Slovenija pri gradnji na svoji strani ujela Avstrijce. "Menimo, da so vsi problemi obvladljivi, in imamo usposobljenega izvajalca z bogatimi izkušnjami, kar je ključno," je poudaril.

Izrazil je tudi zaupanje, da bo turški Cengiz še pred iztekom roka predložil bančno garancijo in tudi sicer pravočasno uredil vse formalne zadeve. O sodelovanju s turškimi partnerji pa je rekel, da se to šele začenja. Uradni jezik pogovorov je slovenščina, delovni bo verjetno angleščina, kako bo vse skupaj teklo, pa bomo šele videli, je dodal.

Član uprave Cengiza Asim Cengiz je zatrdil, da bodo lahko pri gradnji sodelovala tudi slovenska podjetja. "Najbolj veseli bi bili, če bi delali skupaj," je dejal. Pogovori s potencialnimi slovenskimi partnerji potekajo, a konkretnejših informacij ni želel razkriti.

Skupna dolžina predora osem kilometrov, slovenski del 3,5 kilometra

Skupna dolžina druge, vzhodne predorske cevi bo znašala 7948 metrov, od tega bo slovenska stran do meje z Avstrijo dolga 3546 metrov, od tega 3446 metrov podzemne gradnje in 100 metrov galerije.

"V slovenskem delu predora bo zgrajenih 12 prečnikov, in sicer deset prečnikov za pešce oziroma prečnikov za intervencijska vozila v primeru nesreče ali požara v predoru ter dva prezračevalna prečnika v zgornjem delu predorske cevi. Zgrajene bodo tudi štiri odstavne niše, vsaka dolžine 112,5 metra," pojasnjuje Dars.

V prvi fazi bodo izvedena vsa potrebna gradbena dela v predoru in nato v naslednji fazi še elektro-strojna oprema predora, za kar bo izveden postopek oddaje javnega naročila za izbor izvajalca del za celotno predorsko cev.

Po dokončanju del in preusmeritvi prometa v novo cev načrtujejo še predvidoma dvoletno sanacijo obstoječe, zahodne cevi predora.

Obstoječi avtocestni predor Karavanke je bil zgrajen in predan prometu v začetku junija 1991. Je edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor.