Dars o sobotnih zastojih na primorski avtocesti: 112 se ni odzval in ukrepal

Sobotni zastoj zaradi snega še vedno buri duhove. Še vedno se pojavlja vprašanje, kdo je odgovoren. Katera služba je odpovedala, da so ljudje več ur čakali v koloni, na mrazu, brez kakršne koli pomoči.

V soboto so krožile informacije, da naj bi ujetim na pomoč prišli tudi pripadniki civilne zaščite. Izkazalo se je, da informacije niso točne, je v nedeljo sporočil poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan.

Iz družbe za avtoceste (Dars) so danes sporočili, da so na pomoč poklicali Upravo RS za zaščito in reševanje. Kot so pojasnili, je pristojni vodja vzdrževanja v avtocestni bazi Postojna v soboto okoli 12.40 klical na številko 112 in zahteval uvedbo postopanja ob naravni katastrofi. "Sporazum med DARS, d. d., in Upravo RS za zaščito in reševanje med drugim določa, da če pride do zastoja, v katerem sta potrebni pomoč in oskrba potnikov, DARS, d. d., o tem obvesti pristojni regijski center za obveščanje, na območju katerega je zastoj nastal, na številko 112," so še dodali.

Po njihovih informacijah se je uslužbenec, ki je klical na 112, predstavil z imenom in priimkom, funkcijo, imenom podjetja ter prosil, naj "se angažirajo in razglasijo vremensko neurje kot naravno nesrečo. Pojasnil je, da je zaradi nošenja snega omejena vidljivost in da so na tem območju blokirani".

"Dars bi moral najprej sam nuditi pomoč, šele nato klicati 112"

Na upravi za zaščito in reševanje pa niso prepričani, ali je postopek potekal tako, kot bi moral. Zato so se odločili, da preverijo posnetke in ugotovijo, ali je s strani upravljavca avtocest prišla zahteva po pomoči. Postopek bo trajal nekaj časa, saj morajo najprej pridobiti dovoljenje ministra, gre namreč za osebne podatke, šele potem bodo lahko posnetke poslušali.

Predstavnica za stike z javnostjo pri upravi za zaščito in reševanje Vesna Marčič pa je opozorila, da so na Darsu odgovorni za to, kar se je dogajalo, saj bi morali v skladu s sporazumom o posredovanju na avtocestah iz leta 2010 najprej oni pomagati ljudem, šele če vidijo, da sami ne bodo zmogli, se obrnejo na upravo za zaščito in reševanje. Pojasnila je še, da če bi bila civilna zaščita aktivirana, bi moral steči daljši postopek. Vsak pripadnik civilne zaščite, ki sodeluje pri akciji, mora najprej podpisati izjavo, da je seznanjen s pravili, kako se obnaša na avtocesti, imeti mora tudi primerno opremo, je pojasnila in dodala, da so pripadniki civilne zaščite predvsem prostovoljci.

Preverili smo tudi omenjeni sporazum, v katerem v 3. členu piše: "Dogovor pristojnih oseb iz prejšnjega člena obsega tudi določitev vrste pomoči, ki bo nudena ogroženim potnikom v zastoju. Če gre za delitev pitne vode, toplih ali drugih napitkov, delitev izvedejo zaposleni v avtocestni bazi oziroma v drugih organizacijskih enotah ali službah, ki jih določi uprava DARS. Če njihove zmogljivosti ne zadoščajo, bo DARS preko pristojnega regijskega centra za obveščanje oziroma v dogovoru z vodjem izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje zaprosil za pomoč gasilcev oziroma aktivistov Rdečega križa ali drugih reševalcev."

"112 se ni odzval in ukrepal"

Vprašanje o tem, zakaj oni niso začeli pomagati potnikom, smo posredovali tudi na Dars. Odgovorili so, da so se minulo soboto na postojnskem območju spopadali z ekstremnim snežnim neurjem. Poudarili so, da je vodja vzdrževanja v tamkajšnji avtocestni bazi klical na 112, ker zaradi "popolne blokade – močan veter, nanosi snega, vidljivost praktično nična - ni bilo možno gibanje po terenu in iz Postojne, kjer so locirani naši vzdrževalci, v določenem obdobju praktično niso mogli nikamor dostopati. Potrebna je bila pomoč iz ljubljanske strani in koprske strani".

"112 se ni odzval in ukrepal," so bili kritični in dodali, da so v skladu z napovedmi Agencije RS za okolje obveščali, da se bo burja umirila predvidoma med 19. in 20. uro in da naj bi prav tako postopno prenehalo snežiti. Opozorili so še, da voznikom glede na vse navedeno niso mogli bolj točno napovedati, kdaj bodo lahko nadaljevali pot, da pa bo to predvidoma takoj, ko bo ponehala burja in se bo izboljšala vidljivost. "To se je tudi zgodilo in okrog 19.00 smo začeli postopoma sproščati promet," so sporočili.

Problemov, kot je bil sobotni, bi se morali lotiti sistematsko

V Sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so se odzvali na obtoževanje voznikov tovornih vozil, da so prav oni krivi za sobotne zastoje. Menijo, da obtoževanje ni upravičeno. "Ne moremo z gotovostjo trditi, da so vsi vozniki tovornih vozil imeli ustrezno zimsko opremo, vendar pa morajo v takšnih vremenskih razmerah svojo vlogo odigrati tudi vzdrževalci cest. Slednji bi morali cesto začeti čistiti že prej in ne šele takrat, ko zapade deset ali več centimetrov snega. V Sloveniji je kar nekaj kritičnih odsekov na avtocestah, kjer bi bilo v takšnih vremenskih razmerah treba plužiti ceste takoj, ko začne snežiti in nadaljevati pluženje do konca sneženja. Trditev Darsa, da je v okolici Postojne plužilo 30 plugov, je po eni strani lahko problematična, saj ne vemo, kdaj so začeli plužiti," je pojasnil sekretar Sekcije za promet pri OZS Bojan Pečnik. Če bi Dars minulo soboto začel plužiti pravočasno, bi trideset vozil s plugi lahko brez težav učinkovito splužilo cesto od Vrhnike do Razdrtega, je prepričan Pečnik.

Kot so še zapisali, je popolnoma pričakovano, da je na cestah v vseh vremenskih razmerah gost promet osebnih vozil, avtobusov in tovornih vozil, saj je Slovenija tranzitna država. Sprašujejo pa se, ali držav zagotavlja dovolj finančnih sredstev, da se v podobnih vremenskih razmerah zagotovi prevoznost cest. "Če je sredstev dovolj, potem je treba ugotoviti, ali vzdrževalci cest opravljajo svoje delo dobro ali ne. ČE ga ne, bi morali za to tudi odgovarjati," so zapisali v izjavi za javnost.

Če že ne morejo pravočasno in stalno čistiti cest, pa bi morali voznikom tovornih vozil omogočiti vsaj to, da se lahko izločijo na ustrezna mesta, kjer bi lahko počakali ter se oskrbeli z najnujnejšimi dobrinami, so poudarili. Menijo, da bi se morali problema lotiti sistematsko.