S svetovnim dnevom krvodajalcev želi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) dvigniti svetovno ozaveščenost o potrebi po varni krvi in krvnih pripravkih za transfuzijo ter poudariti kritičen prispevek prostovoljnih, neplačanih krvodajalcev za nacionalne zdravstvene sisteme. Hkrati podpira nacionalne krvodajalske službe, krvodajalske organizacije in druge nevladne organizacije pri krepitvi in širitvi njihovih prostovoljnih krvodajalskih programov s krepitvijo nacionalnih in lokalnih kampanj. 

Z letošnjo kampanjo se WHO zahvaljuje krvodajalcem po vsem svetu in ozavešča širšo javnost o potrebi po rednem, neplačanem krvodajalstvu. Obenem želi spodbuditi vrednote krvodajalstva pri krepitvi solidarnosti in socialne kohezije v skupnosti, dvigniti ozaveščenost o potrebi po večjih naložbah vlad za izgradnjo trajnostnega in odpornega nacionalnega sistema preskrbe s krvjo ter povečati zbiranje krvi od prostovoljnih krvodajalcev.

"Varna kri in krvni pripravki so bistven element vsakega zdravstvenega sistema. Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege smo pomemben dejavnik v promociji krvodajalstva, tako z vzorom kot tudi pričevanjem o terapevtskem učinku transfuzije krvnih pripravkov, ki smo jim ob bolnikih priča vsakodnevno," je povedal Anton Justin, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji pri Zbornici – Zvezi.

Veste, kdo je odkril krvne skupine?

Svetovni dan krvodajalcev obeležujemo vsako leto na obletnico rojstva avstrijskega biologa in patologa Karla Landsteinerja (14. junij 1868) kot poklon njegovemu odkritju krvnih skupin A, B in O, kar je privedlo do široke uporabe transfuzije krvi ter pomenilo velik napredek na področju medicine. Za ta dosežek je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado. 

Na sistem preskrbe s krvjo vplivala tudi vojna v Ukrajini 

Zaloge krvi so bistvene tudi pri naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek. V zadnjih mesecih je tako vojna v Ukrajini znova vplivala na sistem preskrbe s krvjo, najhuje prav v epicentru vojaškega bojevanja, širše po Evropi pa sprožila pozitiven val solidarnosti evropskih krvodajalcev, ki so pripravljeni darovati to življenjsko tekočino za ranjence. Potem ko je bila preskrba s krvjo na veliki preizkušnji med pandemijo covida-19, v svetu spet vladajo težke razmere, ki vplivajo na preskrbo s krvjo.

V mnogih državah še vedno primanjkuje darovalcev, zato je svetovni dan krvodajalcev pomembna priložnost za krepitev ozaveščanja o pomenu krvodajalstva in povečanja preskrbe s krvjo. Gre za svetovno vprašanje, saj vsaka država na svetu potrebuje zadostne količine krvi. Številne razvitejše države lahko zadovoljijo svoje potrebe po krvi s prostovoljnim, neplačanim krvodajalstvom, v revnih državah pa sta iskanje prostovoljcev in zagotavljanje varne krvi še vedno izziv, ljudje pa so se včasih prisiljeni zanašati na družino ali plačane krvodajalce. WHO si močno prizadeva, da bi postalo krvodajalstvo v bližnji prihodnosti po vsem svetu v celoti neplačano in prostovoljno.

Slovenski dan krvodajalstva: življenje 22-letnika rešilo 200 krvodajalcev

V Sloveniji poleg obeležitve svetovnega dneva krvodajalcev 4. junija praznujemo tudi slovenski dan krvodajalstva, ki poteka v okviru krvodajalske pobude Daruj energijo za življenje. Ob letošnjem dnevu je bila predstavljena navdihujoča resnična zgodba s srečnim koncem, v kateri so štele minute. 

22-letnik iz Kočevja je februarja letos preživel padec z osmih metrov pri delu na višini. Za njegovo reševanje in zdravljenje je bilo potrebnih skoraj 200 enot krvi (skoraj 100 litrov krvi), za kar je moralo darovati kri 200 krvodajalcev. Zaradi njih njegovo življenje teče dalje. 

Kdo lahko daruje kri?

Kri sicer lahko daruje vsaka oseba, stara od 18 do 65 let, ki tehta več kot 50 kilogramov oziroma je njen volumen krvi, izračunan na podlagi telesne višine in telesne mase, več kot 3500 mililitrov. Osebe morajo biti tudi dobrega zdravja in počutja. 

Moški morajo imeti v krvi 135 gramov hemoglobina na liter, ženske pa 125 gramov hemoglobina na liter, kar pred vsakim darovanjem preverijo tudi na zavodih. Moški lahko kri darujejo na vsake tri mesece, ženske pa na vsake štiri. 

Kdo krvi ne sme darovati in v kakšnih primerih je treba darovanje krvi odložiti, si lahko preberete na spletni strani Zavoda RS za transfuzijsko medicino.