Za nakup mesa bomo odslej segli globlje v žep

Od danes naprej bomo za nakup mesa in vseh drugih mesnih izdelkov v žep morali seči globlje. "Cene za piščančje meso, klobase, hrenovke, paštete in vse druge mesne izdelke so se dvignile za deset odstotkov,“ je za 24ur.com danes dvig cen potrdil tiskovni predstavnik Perutnine Ptuj Joco Tarbuk. Podobno so bili po besedah direktorja Gospodarskega interesnega združenja mesne industrije Slovenije Borisa Ježa primorani narediti tudi drugi v mesnopredelovalni industriji. "Vseh podražitev surovin, energije in embalaže ni več možno kompenzirati v verigi, zato je bilo treba dvigniti cene za od sedem do deset odstotkov,“ je dejal.

V Sloveniji premalo svinjine

Ob tem opozarja tudi na pritiske močnih tujih korporacij, ki manj kakovostne viške mesa pod ekonomsko ceno prodajajo na slovenskem trgu, hkrati pa opozarja na padec samooskrbe z mesom v Sloveniji. Slovenija na področju govejega mesa približno zadosti svojim potrebam, a je v zadnjem času drastično padla samooskrba s svinjskim mesom. Ta namreč trenutno brez upoštevanja domačih kolin znaša le 30 odstotkov. V slovenskih klavnicah letno proizvedejo okoli 20.000 ton svinjine, uvoz pa znaša že okoli 40.000 ton letno, navaja Jež. Manj nevarnosti je pri perutnini, kjer je Slovenija dovolj samooskrbna. "Zelo pomembno je, da vsaka država poskrbi zase, kar zadeva hrano, ki postaja strateški element,“ ob tem poudarja Jež in izpostavlja visoke standarde varnosti in kakovosti hrane v Sloveniji.

Meso se lahko letos še podraži

Sedanje tendence za povečevanje cen hrane so povsem logična posledica dogajanj na globalnem trgu in odraz dejstva, da je hrana postala ena od strateških človekovih dobrin, opozarja tudi predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser. Zaradi razmer na globalnem trgu je Perutnina Ptuj cene živil, ki jih izvaža na evropske trge, že dvignila, v Sloveniji pa so se živila 20. januarja podražila v povprečju za od pet do deset odstotkov. Glede na nadaljnje trende dražitev surovin pa ni nujno, da je to že zadnja letošnja podražitev, so še sporočili iz Perutnine Ptuj.

Po podražitvah kruha za do okoli 12 odstotkov in mesa ter mesnih izdelkov se bodo po napovedih nekaterih proizvajalcev konec januarja dvignile še cene jajc, februarja pa tudi cene mleka in mlečnih izdelkov ter olj.

KGZS: Za zvišanje cen hrane ni kriv kmet

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ob zvišanju cen hrane opozarja, da za nastalo situacijo ni kriv kmet.

Kot so zapisali, zelo resno spremljajo gibanja cen tako na trgu surovin kot tudi na trgu končnih izdelkov, ki se pojavljajo na trgovskih policah. Ugotavljajo, da kmetje, pridelovalci pšenice in drugih poljščin ter rejci živine, tudi za prirejo mleka, ne beležijo povišanih odkupnih cen. Zato menijo, da so napovedi oz. dogajanje na svetovnih trgih le izgovor za podražitev hrane. "Skoraj vsa v Sloveniji pridelana in ponujena pšenica je bila v letu 2010 v povprečju odkupljena po ceni 100 do 130 EUR/t. Po višjih cenah je bila odkupljena pšenica šele kasneje, v jeseni, ko so svetovne borze začele dvigovati ceno. Cena mleka je v letu 2009 padla z 0,34 EUR/kg na 0,24 EUR/kg in se v tem trenutku giblje nekje v območju 0,30 EUR/kg. Odkupna cena pšenice v Sloveniji in tudi odkupna cena mleka nikakor nista razlog za podražitev hrane," so zapisali.

KGZS že dlje časa opozarja na nepravično porazdelitev dobička znotraj verige od primarne proizvodnje do potrošnika, saj kmet dobi bistveno premajhen delež. Zavzemajo za vzpostavitev ustreznih razmerij znotraj verige in pravičnejšo cenovno razmerje med pridelavo, predelavo in trgovino.  V kolikor ti dogovori ne bodo možni v prvi polovici leta 2011, bo morala vmes poseči vlada s pripravo ustrezne zakonodaje, ki bo opredeljevala pogoje za odkup, prodajo, marže in plačilne roke. Brez ureditve razmerij znotraj verige je namreč nemogoče iziti iz krize v kmetijstvu oziroma povečati stopnjo samooskrbe v Sloveniji, so zaključili.