Ob dnevu reformacije: 'Slovenci smo narod izjemnih posameznikov'

Ob današnjem dnevu reformacije bodo po vseh cerkvah evangeličanskih cerkvenih občin pripravili bogoslužja. Slovesnost bo vodil Mitja Andrejek.

Vrata bo danes za obiskovalce odprla tudi Trubarjeva domačija. Poleg organiziranega vodenja z naslovom Trubar in čas bodo čez dan potekale različne delavnice, zvečer pa pripravljajo glasbeno-pesniško prireditev.

Proslave pred dnevom reformacije so potekale že vse od konca oktobra, in sicer v Mariboru, v Murski Soboti in v Krškem, osrednja pa je bila v sredo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podpredsednik vlade ter minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon je kot slavnostni govornik poudaril, da dan reformacije s svojo simbolno močjo sega v srce in bistvo slovenstva in v tisti skupni temelj, ki ga čutimo in nosimo vsi s seboj.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther cerkvenim oblastnikom poslal svojih 95 znamenitih tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti, tudi rojstvo slovenske.

V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.

Golob: Trubar in drugi predstavniki reformacije so našemu narodu omogočili sanje o slovenski državi

"Ko smo sredi 16. stoletja dobili prvi slovenski knjigi, si njun avtor kljub svoji izjemni vizionarski veličini  verjetno ni predstavljal, kako pomembni bosta postali za slovenski narod," je dejal premier v poslanici ob dnevu reformacije. "Kot izjemni posameznik svoje generacije je Trubar skupaj s sodobniki oral ledino na poti naše samostojnosti ter skupaj z njimi pokazal, kakšno veličino premore naš narod."

Slovenci smo narod izjemnih posameznikov, je dejal Golob, kot nam je velikokrat potrdila tudi zgodovina. Ti posamezniki predstavljajo temelje naše države in družbe, od svojih predhodnikov in njihove zapuščine pa se lahko učimo, kako pomemben je pogum, kako pomembno je stati za svojimi vrednotami in cilji, je dodal.

"Čas reformacije je bil za Slovence svetlo obdobje, ki je pokazalo luč tedaj zapostavljenemu narodu. Zaradi aktivnega delovanja slovenskih protestantov smo dobili prve knjige v slovenskem jeziku. In Slovenci smo eden redkih narodov, ki smo svojo državo ter suverenost temeljili na jeziku. Pred slabimi petsto leti so bili naši časi svetli, danes se nam pogosto zdi, da zaradi številnih konfliktov, vojn in razdejanja, ki divjajo po svetu, ta luč čedalje bolj bledi."

V času reformacije smo napredovali, stopili v korak s časom razvitega sveta in naprednimi silami, je poudaril. "Pokazali smo svojo usmerjenost v vsesplošni napredek. Danes smo lahko upravičeno ponosni na vlogo Slovenije v mednarodni skupnosti. Ponosni smo lahko tudi na naš, slovenski, in zelo kakovostni način življenja. Smo družba s pogledom, uprtim v prihodnost. Družba znanja, inovacij, velikih idej. Smo družba, ki jo gradimo prav vsi prebivalci naše države. Smo družba, ki ceni in se zavzema za mir in varnost. Vsak od nas daje naši Sloveniji pomemben pečat."

Klakočar Zupančičeva: "Znanje je bogastvo, ki nam ga nihče ne more odvzeti, hkrati pa nam omogoča lažje soočanje z vsakodnevnimi izzivi."

Kot je spomnila, tudi v Sloveniji praznujemo dan reformacije, v spomin na dan, ko naj bi nemški katoliški duhovnik, avguštinski menih Martin Luther posredoval cerkvenim oblastem svojih 95 tez, ki so zahtevale spremembe v takratni Rimskokatoliški cerkvi.

"Proces reformacije je tako v Evropi kot v Sloveniji presegel zgolj zahteve po prenovi Rimskokatoliške cerkve. Med ključnimi Lutrovimi tezami, ki je imela tudi na slovenskem dolgoročne in globoke družbene spremembe, je predvsem tista, da vsak vernik bere Sveto pismo v svojem materinem jeziku," je spomnila predsednica DZ.

Slovenski reformatorji Primož Trubar s Katekizmom in Abecednikom, Jurij Dalmatin s prevodom celotne Biblije, Adam Bohorič s prvo slovnico slovenskega jezika ter jezikovni in pravopisni reformator Sebastijan Krelj, so zgradili temelje slovenskega knjižnega jezika, je naštela Klakočar Zupančič in poudarila, da so knjige še danes neizčrpen vir informacij, idej in ustvarjalnosti - torej znanja.