V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije, na katerem se je za samostojnost izreklo 88,2 odstotka volivcev, udeležba pa je bila 93,2-odstotna.
Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti, zato so se 27. junija začeli oboroženi spopadi med JLA ter slovensko teritorialno obrambo in slovensko policijo. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. Čez slabo leto je bila Slovenija že članica OZN.
Osrednja slovesnost ob letošnjem državnem prazniku je potekala včeraj na Kongresnem trgu, slavnostni govornik pa je bil predsednik republike Borut Pahor. V svojem nagovoru je opozoril, da tako kot smo si samostojno državo priborili, jo lahko tudi zapravimo. Poudaril je, da moramo ostati gospodarji svoje usode, in pozval k složnosti naroda.
Dan državnosti so na predvečer praznika s slavnostno sejo zaznamovali tudi v DZ, kjer je predsednik parlamenta Janko Veber dejal, da nas je kriza močno prizadela, za vrnitev na pot uspeha pa bo potrebnega precej časa in potrpežljivosti, predvsem pa veliko razuma in konsenza, ki bo omogočil, da bomo predvsem navzven nastopali usklajeno, samozavestno in prepričljivo.
Tako slavnostne seje kot osrednje državne proslave pa se niso udeležili predstavniki največje opozicijske stranke SDS, ki so se zaradi nasprotovanja povabilu praporščakov, ki nosijo rdečo zvezdo, dan državnosti odločili proslaviti na slovesnosti v Celju.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je v poslanici ob dnevu državnosti kljub temu zapisala, da je od nastopa nove vlade bistveno manj notranjih razprtij in napetosti, kar navdaja z upanjem. Ocenila je tudi, da smo danes kljub načelnim in povsem razumljivim razlikam in neskladjem ter napetostim in kljub številnim pomanjkanjem in odrekanjem ponovno sposobni ravnati složno za dosego skupnega dobrega in da smo na pravi poti.
KOMENTARJI (795)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.