Slovenska vlada je danes sprejela odločitev, da ne da soglasja za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, ker je treba zaščititi slovenske nacionalne interese. Odločitev slovenske vlade je na Hrvaškem povzročila burne odzive.
"Vlada je sprejela stališče, da se Republika Slovenija v okviru Medvladne pristopne konference EU s Hrvaško, 19. decembra 2008 v Bruslju, strinja z odprtjem enega pogajalskega poglavja in z začasnim zaprtjem treh pogajalskih poglavij. Za sedem poglavij Slovenija izraža zadržek, ker je hrvaška vlada Evropski komisiji predložila dokumente, ki prejudicirajo doloèitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Za ostala štiri poglavja, pa izraža tudi druge vsebinske zadržke“, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Glede zapleta med državama pa je slovenski premier Borut Pahor dejal: "To je zaplet, ki je politično in diplomatsko obvladljiv“. "Vlada je bila dolžna podati zadržke, če ne, bi se stvar verjetno končala pri referendumu – tega ne podpiram, to ni pravi način za reševanje meje. Odločil sem se, da je veliko bolje, da povem, da imamo zadržke in da pride do zapleta, ki ga je mogoče rešiti v razumnem času“. Če bi o vstopu Hrvaške v EU odločali na referendumu, bi to po mnenju Pahorja pomenilo drugačno vzdušje in pa dolgoročne posledice za Slovenijo, Evropsko unijo in pa Hrvaško.
V prvi polovici češkega predsedovanja bi lahko dosegli dogovor, je še dejal. Na novinarsko vprašanje, ali imamo tudi dovolj zaveznikov v EU, pa je minister Samuel Žbogar poudaril, da "imamo zaveznike v EU, in bomo delali, da jih bomo prepričali“. "Hrvaška vztraja, da ne prejudicira meje, po drugi strani pa se noče odreči dokumentom (zemljevidom, ki prejudicirajo mejo). Tako nismo bili v položaju, da bi dali soglasje Hrvaški,“ je poudaril Žbogar in znova izrazil obžalovanje, da ni prišlo do dogovora.
"Želimo, da bi Hrvaška bila članica EU. Želimo si Hrvaške v EU,“ je še dejal Pahor. Bil je še mnenja, da je med sosedi dobro, da se odkrito pogovorijo. Problem je rešljiv in zato je Pahor dejal, da je tudi že sam predlagal sestanek s hrvaškim premierjem Sanaderjem. "Razburjenje je prehodnega značaja,“ je še glede burnega hrvaškega odziva poudaril premier.
Sanader: Hrvaška ne prejudicira meja
Hrvaški premier Ivo Sanader je danes, po sestanku s predstavniki parlamentarnih strank, poudaril, da Hrvaška pričakuje, da bo Slovenija spremenila svojo odločitev o blokadi pogajanj z EU. Povedal je tudi, da Hrvaška z nobenim dokumentom ne želi prejudicirati meje s Slovenijo, ter da ne bo sprejela, da ji nekdo drug preprečuje uporabo dokumentov, ki jih bo uporabila pri postopku mednarodne arbitraže.
''To je nedopustno. Mi tega ne bi zahtevali od Slovenije, niti tega ne bomo sprejeli,'' je rekel in dodal, da bo vsem premierjem držav članic EU poslal pismo, v katerem jih bo obvestil, da Hrvaška z nobenim dokumentom, ki jih uporablja v pogajanjih, ne prejudicira meje. Sanader je hrvaški javnosti še sporočil, da razlogov za paniko ni, saj bo Hrvaška ta problem rešila in s pogajanji zaključila do konca prihodnjega leta.
Hrvaški predsednik Stipe Mesić pa je dejal, da odnosi med Hrvaško in Slovenijo ''niso več problem Hrvaške, temveč EU oziroma Bruslja''. Ocenil je, da bo slovenska blokada hrvaških pogajanj z EU vplivala na gospodarske in druge odnose med državama.
Türk: Odločitev je bila nujna
Predsednik Danilo Türk je danes ocenil, da je bila odločitev slovenske vlade, da ne da soglasja za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU "nujna zaradi zaščite nacionalnih interesov".
Po njegovem mnenju je zdaj nastopil čas za razmislek, nato pa za svež začetek v odnosih med državama. Predsednik republike je ob robu slovesnosti ob dnevu ustavnosti dejal, da bi bilo dobro, da se predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Ivo Sanader, sestaneta in pogovorita, nato pa si je treba vzeti čas "za razmislek o novem, svežem začetku".
Na novinarsko vprašanje, na čem naj bi temeljil sveži začetek, je Türk odgovoril, da je najprej potreben razmislek in na podlagi tega novi koraki. Odločitev slovenske vlade pa po njegovem mnenju ne pomeni posebnega ustavljanja Hrvaške na poti v EU, prav tako predsednik upa, da to ne bo poslabšalo odnosov med državama. Glede sredine izjave premierja Sanaderja, da Hrvaška ne bo trgovala z ozemljem, je Türk dejal, da so ta in druge izjave "včerajšnjega trenutka, ki je bil čustveno zelo intenziven", in ponovil, da si želi, da bi se premierja srečala in pogovorila. Predsednik je še menil, da ni smiselno postavljati rokov, do kdaj naj bi se zadeve razrešile, temveč si je treba vzeti nekaj mesecev časa, ki ga je treba pametno izkoristiti.
Slovenija potrdila zadržke
Slovenija je danes na srečanju veleposlanikov pri EU pojasnila zadržke, zaradi katerih ne more soglašati z napredkom Hrvaške v enajstih poglavjih v pogajanjih z EU, so povedali diplomatski viri v Bruslju. Hrvaška bo tako v petek odprla eno, zaprla pa tri poglavja, če bi bil problem s prejudiciranjem meje rešen, pa bi jih odprla devet in zaprla pet.
Ob tem je slovenski stalni predstavnik Igor Senčar stališče Slovenije, ki ga je v sredo v Ljubljani predstavil premier Pahor, pojasnil tudi na evropski ravni. Veleposlanik je poudaril, da je Slovenija želela "jasno mednarodno pravno zagotovilo", od katerega ne more odstopiti, saj gre za "vitalne slovenske interese", so povedali diplomatski viri v Bruslju. Na pogovore o reševanju problema s prejudiciranjem meje je po navedbah virov bistveno vplivalo "pomanjkanje zaupanja", saj je imela Slovenija že večkrat slabe izkušnje z uresničevanjem dogovorov, ki jih je sklenila s Hrvaško, na primer glede sporazuma Drnovšek–Račan in zaščitne ekološko-ribolovne cone.
Francosko predsedstvo EU pa je na današnjem srečanju na veleposlaniški ravni pojasnilo svoja prizadevanja za rešitev problema z izmenjavo pisem in izrazilo upanje, da bosta strani zaplet rešili pod prihajajočim, češkim predsedstvom, so povedali viri pri francoskem predsedstvu. V predsedstvu sicer menijo, da je bil njihov predlog dovolj trdno zagotovilo za rešitev problema, vendar po oceni Slovenije v njem ni dovolj jasne pravne zaveze hrvaške strani.
V razpravi o Hrvaški se je po navedbah virov pri EU oglasilo tudi kakšnih deset drugih držav. Nekatere naj bi obžalovale, da ni bilo rešitve na podlagi pobude francoskega predsedstva, nekaj, ki so imele v preteklosti same kakšne podobne probleme, pa naj bi jih tudi povedalo, da razumejo stališče Slovenije. Prihajajoče češko predsedstvo naj bi po navedbah virov poudarilo, da si bo prizadevalo za napredek.
Prejudiciranje meje
Problem prejudiciranja meje se pojavlja, kot omenjeno, v sedmih poglavjih, v petih za odprtje in dveh za zaprtje. Prvih pet poglavij je: kmetijstvo in razvoj podeželja, varnost hrane ter veterinarska in fitosanitarna politika, regionalna politika, pravosodje, svoboda in varnost ter obdavčitev. Pri slednjem tudi komisija ocenjuje, da Hrvaška ne izpolnjuje pogojev za odprtje. Dve poglavji za zaprtje s problemom prejudiciranja meje pa sta čez evropska omrežja in carinska unija.
Preostala štiri poglavja, kjer ima Slovenija še druge vsebinske pridržke, pa so: prost pretok kapitala, ribištvo, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika.
Jandroković: Nismo zadovoljni, niti presenečeni Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je za sredine Odmeve dejal, da z odločitvijo Slovenije, da na nadaljevanju pristopnih pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo v petek ne bo dala zelene luči za več poglavij, niso zadovoljni, a niti presenečeni, da pa "ne koristi ne Sloveniji ne Hrvaški niti Evropski uniji". Jandroković sicer verjame, da bodo našli rešitev, ki bo "dobra za obe strani". Ponovil je, da je Hrvaška pripravljena dati izjavo, da "v pogajalskih stališčih ne prejudicira meje", vendar to – po njegovih besedah – za Slovenijo očitno ni dovolj. Meni namreč, da želi Slovenija v tej fazi očitno doseči prednost "v prihodnjem postopku, ko se bo določala meja" in da v morebitnem postopku pred nekim sodiščem ali arbitražo Hrvaška ne bi mogla uporabljati svojih dokumentov. Za Hrvaško pa to ni sprejemljivo, je poudaril. Na vprašanje, kako to, da je Zagreb pripravljen dati izjavo, da v stališčih ne prejudicira meje, po drugi strani pa se ne želi zavezati, da za Slovenijo spornih dokumentov ne bo uporabljal v prihodnjih postopkih, je ponovil, da v hrvaških "pogajalskih stališčih ni zemljevidov, ki prejudicirajo mejo" in da "slovenska stran očitno želi hrvaški pogajalski proces izkoristiti za reševanje dvostranskega vprašanja". "Ne moremo pred arbitražo ali mednarodno sodišče brez svojih dokumentov, slovenska stran pa želi, da teh dokumentov ne moremo uporabiti kot dokaz v prihodnjem odločanju o mejni črti," je še dejal hrvaški zunanji minister. Peterle: Tudi nas so blokirali
Evropski poslanec Lojze Peterle je povedal, da od drugih članic EU ne pričakuje hudih odzivov, ki bi bili usmerjeni proti Ljubljani, piše hrvaški spletni portal Večernji.hr, ki povzema pogovor v oddaji za slovensko nacionalno televizijo.
Kot je še povedal, tudi od Bruslja ne pričakuje pretiranega odziva, saj je tudi Italija blokirala Slovenijo pri njenem vstopu v Unijo. ''Na začetek pogajanj smo tudi mi čakali eno leto. Vse to zaradi Italije. Takrat so nas vsi po tihem podpirali, proti Italiji pa ni nihče ukrepal,'' je rekel in dodal, da gre za načelo solidarnosti med članicami EU. ''Še vedno nismo izkoristili vseh možnosti za dobro rešitev. S Hrvaško smo trenutno v vroči fazi, ko pa bo ta mimo, bomo iskali nove rešitve,"' je povedal in dodal, da podpira stališča Pahorja glede reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško.
