Ustavna obtožba predsednika zavrnjena

Poslanci državnega zbora so na zahtevo SDS in SLS razpravljali o predlogu za ustavno obtožbo predsednika Danila Türka. Predloga niso podprli, saj je ob navzočnosti 86 poslancev za glasovalo 32 poslancev, proti pa 52.

V uvodnem nagovoru je kot predlagatelj ustavne obtožbe proti predsedniku Türku Janez Janša (SDS) povedal, da je nekdanji sekretar za notranje zadeve v republiški skupščini Tomaž Ertl podobno odlikovanje dobil že 10. maja 1989 od Janeza Stanovnika. Ta naj bi mu takrat podelil red republike s srebrnim vencem, zdaj pa je zelo podobno odlikovanje – srebrni red za zasluge dobil še od trenutnega predsednika.

Janša je še poudaril, da je bila nekdanja služba za državno varnost (Udba), na čelu katere je bil posredno tudi Ertl, kriminalna združba. Po besedah Janše je ta služba nekoč samoorganizirala nekatere kriminalne aktivnosti, podtikala dokaze, organizirala teroristična dejanja v tujini, nudila zatočišče mednarodnim kriminalcem, zasledovala svoje državljane in jim tudi prisluškovala, jih mučila in celo ubijala ter tudi sodelovala pri pranju denarja. "Bila pa je tudi dobro organizirana gospodarsko-kriminalna združba povezana z mednarodnimi kriminalnimi združbami," je še dodal.

Na podlagi navedenega je Janša prepričan, da je Ertl posredno odgovoren za mnoge kršitve človekovih pravic, predsednik Türk pa je s podelitvijo odlikovanja kršil 34. člen ustave, ki vsem državljanom zagotavlja pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, posredno pa tudi nekatere druge člene. Opozoril je, da je v Sloveniji umrlo že veliko žrtev nekdanje Udbe, ki niso dočakali pravice, veliko žrtev in njihovih potomcev pa je še živih, s podelitvjo odlikovanja Ertlu pa jih je predsednik po besedah Janše užalil.

Odlikovanje po mnenju predlagateljev tudi ruši zaupanje v pravno državo in enakost pred zakonom, je pa tudi v nasprotju z ratificiranimi mednarodnimi akti s področja človekovih pravic.

Ob prihodu Türka vstali vsi, razen poslancev SDS

Po uvodnem nagovoru Janše je v parlamentarno dvorano prišel tudi Türk. Ob njegovem prihodu so vstali vsi poslanci, razen članov poslanske skupine SDS. V svojem nagovoru je na začetku povedal, da je ustavna obtožba neutemeljena. "Predlog je pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv," je dejal Türk. Zato je avtorjem predlagal, naj ga umaknejo, v nasprotnem primeru pa je poslance pozval, naj ga ne podprejo.

Povedal je, da je Ertl odlikovanje dobil za izjemno delo in zasluge v času akcije Sever. "Poudarjam, v času akcije Sever, to je poleti in jeseni leta 1989, ne prej ne pozneje, in torej nikakor za njihovo celotno delovanje pri opravljanju dolžnosti v času pred demokratično preobrazbo Slovenije," je povedal predsednik in dodal, da je Ertla za odlikovanje predlagalo prav Združenje Sever.

'34 členov ustave ni mogoče kršiti z enim dejanjem'

Spomnil je, da mu predlagatelji očitajo kršenje kar 34 členov ustave. "Že najbolj preprosta logika nam pove, da z enim samim dejanjem tega ni mogoče storiti," opozarja Türk. Poudarja tudi, da predlagatelji nikjer ne očitajo konkretnega protipravnega dejanja predsedniku republike. "V kolikor so bila očitana dejanja nekoč storjena, so jih storili drugi ljudje, za dejanja katerih aktualni predsednik ne more biti odgovoren," je še dejal.

Avtorji v predlogu ustavne obtožbe Ertlu očitajo odgovornost kršitve nekaterih členov kazenskega zakonika, hkrati pa naj bi bil s podelitvijo odlikovanja za njih odgovoren tudi predsednik. "Izrečene so hude in popolnoma absurdne obtožbe," je povedal Türk. Pri tem je povedal, da Ertl ni bil obsojen za nobeno od navedenih domnevnih kršitev kazenskega zakonika, saj v nasprotnem primeru po besedah Türka ne bi bil nagrajen.

V obrazložitvah teh hudih obtožb pa po Türkovih besedah ni mogoče najti niti indica, kaj šele dokaza, da bi predsednik republike lahko storil ta dejanja. "Indice in dokaze so avtorji nadomestili z golimi trditvami o 'očitnosti' kršitev in s svojimi domišljijskimi konstrukcijami,"  dodaja Türk, ki ga predlog spominja na prakso obtoževanj v montiranih procesih nekdanjih totalitarnih držav.

"Nisem prišel, da se branim, ampak da povem nekaj resnic," je še povedal predsednik države, ki je še dodal, da je to v zgodovini samostojne Slovenije četrti poskus ustavne obtožbe in prvi proti predsedniku države, pri tem pa navaja še, da je bil v vsej zgodovini ZDA tak instrument uporabljen trikrat. Po predstavitvi svojega pogleda je Türk zapustil dvorano.

Vse preveč je kazanja s prstom vsepovprek

Za tem je novinarjem dal še eno izjavo, v kateri je izpostavil, da živimo v času, ko je politična atmosfera nekoliko pregreta. "Vse preveč je obtožb. Vse preveč je kazanja s prstom vsepovprek. Morda je prišel čas, da vsi tisti, ki resno jemljemo pravno državo in moralo, rečemo: Dovolj nam je tega. Potrebujemo drugačno razpravljanje. Potrebujemo bolj zbrano, bolj resno politiko. Potrebujemo več medsebojnega zaupanja in potrebujemo več občutka za skupne cilje. Verjamem, da bo državni zbor razmislil o sporočilih, ki sem jih danes dal, in da bomo lahko iz te razprave izšli moralno močnejši in zato tudi uspešnejši v prizadevanjih, da premagamo sedanjo gospodarsko krizo in da napredujemo hitreje," je še povedal.

Poslanci koalicije odločno proti obtožbi

V nadaljevanju se je med poslanci vnela žgoča razprava. Po mnenju vodje poslanske skupine SD Mirana Potrča je ustavna obtožba pripravljena nekorektno, nedostojno in omalovažujoče do institucije obtožbe, državnega zbora in predsednika. Predlagatelji bi po njegovih besedah ohranili vsaj minimum dostojnosti, če bi jo umaknili. Potrč je še prepričan, da obtožba služi le kot pretveza za razpravo o politični primernosti ravnanja predsednika ter o odlikovancu in času, ne da bi si kdo zares želel obtožiti predsednika republike.

Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem pa meni, da resnični cilj predlagateljev ustavne obtožbe ni bil poslati predsednika na "zatožno klop" na ustavno sodišče. "Politične koristi si obetate le od tega, da parlament spremenite v politično-sodni tribunal," je predlagateljem očitala Zalokar Oražmova in dodala, da želijo preko predsednika republike "poračunati nekatere osebne zamere vodje največje opozicijske stranke Janeza Janše, iz preteklih let boja za oblast". Pri tem pa je menila, da obtožba predsednika, da je ogrozil ustavne temelje, predstavlja "očitno pretiravanje, ki že meji na izgubo zdravega razuma".

Po mnenju vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica pa je predlog obtožbe zloraba ustave, postopka ustavne obtožbe in instituta predsednika republike. V poslanski skupini DeSUS se, kot je dejal Joško Godec, ne bodo spuščali v to, ali je Ertl primerna oseba za odlikovanje, saj zaupajo odločitvam, ki jih sprejema predsednik republike.

SNS o tej temi ne razpravlja

"Podelitev najvišjega državnega odlikovanja za eno samo dejanje človeku, ki je mnogim Slovencem dolga leta povzročal veliko trpljenje, je neresno in nevredno predsednika države," pa je menil France Cukjati (SDS). "Podelitev visokega državnega odlikovanja, ki se po zakonu podeljuje za izjemno delo in zasluge pri obrambi sedanje Republike Slovenije, torej tiste državne tvorbe, ki se je osvobodila prejšnjega nedemokratičnega sistema, človeku, ki je do konca ščitil ta sistem, je več kot cinizem," je še dejal Cukjati.

Obtožbo bodo kot sopredlagatelji podprli v SLS, saj menijo, da je odlikovanje Ertla "posmeh vsem, ki so iskreno delovali za osamosvojitev Slovenije", je dejal predsednik stranke Radovan Žerjav. Kot pravi, v SLS ne morejo razumeti, da je predsednik države odlikoval človeka, ki je bil vodja organizacije nekdanje službe državne varnosti. Sporna se mu zdi tudi predsednikova obrazložitev odlikovanja, ki po njegovem mnenju pomeni poskus spreminjanja zgodovinskih dejstev. Po njegovih besedah odlikovanje Ertla deli slovenski narod.

Poslanci SNS pa svojega stališča niso predstavili, niti ne nameravajo sodelovati v nadaljevanju razprave.

Spomnimo ...

Predsednik Türk je 30. novembra lani poleg Tomaža Časa in Leopolda Jesenka s srebrnim redom za zasluge odlikoval tudi Tomaža Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Predlog za ustavno obtožbo zoper Türka je sicer prvi takšen predlog v zgodovini samostojne Slovenije.