Dan Rudolfa Maistra

General Rudolf Maister je pred 90 leti odločilno posegel v zgodovino, je na državni proslavi, ki je potekala v petek na Ravnah na Koroškem, poudaril slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič.

"S tem, ko smo 23. november razglasili za državni praznik, smo dali zasluženo priznanje odločilnim dogodkom ob koncu 1. svetovne vojne. Kolo zgodovine se je zaradi Maistra in njegovih borcev, njihovega poguma, odločnosti in predvsem nesebične ljubezni do slovenske zemlje in ljudi, zavrtelo v drugačno smer, kot so načrtovale velike sile, ki niso mislile na usodo malih narodov," je dejal Kavčič.

Türk: Takrat so bili ovrženi nemški apetiti

Slovenski predsednik Danilo Türk je ob danem prazniku dejal, da je na današnji dan, ki ga praznujemo v spomin na generala Maistra, v Mariboru spomin na generala še posebno živ. Ob tem se je spomnil na tisto zgodnje sobotno jutro, 23. novembra 1918, ko je Maister s svojimi borci razorožil enoto nemško-avstrijske mestne varnostne straže oziroma zeleno gardo mariborskih Nemcev. Takrat so bili po mnenju predsednika države ovrženi velikonemški apetiti po ozemlju slovenske Štajerske.

"S tem so bili postavljeni temelji, na katerih je bila v naslednjih desetletjih vzpostavljena sklenitev slovenskega nacionalnega ozemlja, s tem pa tudi podana ena treh temeljnih podlag za ustanovitev samostojne države. Maistrovo delo je vgrajeno v same osnove naše državnosti, ki je bila dokončno priborjena leta 1991," je še dejal Türk.

Prav takšna bi morala biti drža današnjih politikov

Če bi general Maister živel danes, bi mu rekli, da je osebnost sodobnih želenih osebnostnih vrednot – samozavesten, občutljiv in domoljuben. Po Kavčičevih besedah je takšna drža slovenskim politikom potrebna tudi danes ob reševanju aktualnih vprašanj, Maistrovega duha pa Slovenci potrebujemo danes tudi pri soočanju s posledicami gospodarske recesije in drugimi izzivi današnjega časa.

General Rudolf Maister - Vojanov, ki se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, je svoja najpomembnejša dejanja opravil v prelomnih časih razpada Avstro-Ogrskega cesarstva. V letih 1918–1919 je namreč s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili nemški Avstriji.

Ob koncu prve svetovne vojne je tedanji mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, zato je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev.

Novembra in decembra istega leta so Maister in njegovi soborci zasedli narodnostno mejno območje na Štajerskem. Maister, ki je služboval v raznih krajih Slovenije in tedanje Avstro-Ogrske monarhije, je umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru.

Ker ima v zgodovini štajerskega mesta Maister posebno vlogo, je mariborski mestni svet leta 1995 razglasil 23. november za spominski dan občine, ki je tako eden od štirih spominskih dni mesta Maribor.