Erbežnik izpostavil pomen varovanja človekovih pravic, zakonitosti in ustavnosti

Kandidat za ustavnega sodnika Anže Erbežnik je prepričan, da je za ustavnega sodnika pomembno, da ni zgolj še ena dodatna stopnja rednega sodstva, temveč je neke vrste "antisodišče" v smislu, da pokaže občutljivost, ki je redno sodstvo ni pokazalo. "Vsaka organizacija namreč razvije neko cehovsko logiko, namen ustavnega sodišča pa je, da to preseže in je posebej občutljivo na argumente oseb, ki izražajo pomisleke glede človekovih pravic v svoji zadevi," je dejal na javni predstavitvi. 

Ustavni sodnik mora po besedah Erbežnika razumeti, kakšno je stanje človekovih pravic v svetu. "Trenutno v svetu poteka spopad med dvema paradigmama - ena je paradigma človekovih pravic, druga pa paradigma, ki ima vizijo, da bo svet v prihodnje tehnološka diktatura. Paradigma človekovih pravic je trenutno relativno pod pritiskom in tega se mora zavedati tudi prihodnji ustavni sodnik. Pri svojem delu bo namreč soočen z vprašanji, kako vzpostaviti razmerje med tehnologijo in človekovimi pravicami," je dejal.

Glede poznavanja položaja Slovenije znotraj EU je po besedah Erbežnika bistveno, da razume razmerje med slovenskimi in evropskimi organi "v smislu neke nastajajoče federalne države": "Evropsko pravo namreč ni nekaj, kar je padlo z neba, ampak je nekaj, kar lahko soustvarja tudi ustavno sodstvo v nacionalnih državah".

V predstavitvi se je dotaknil tudi nekaterih aktualnih vprašanj. Glede razmišljanj, da bi se omejilo dostop posameznikom do ustavnega sodišča, je menil, da je treba k temu pristopati relativno zadržano, saj da mora ustavno sodišče posamezniku dostop do njega omogočati na relativno enostaven in poceni način, kot je to po njegovem mnenju urejeno že zdaj. "Primerno je, da se to ohrani," je dejal. Tudi sicer je izpostavil pomen socialne komponente v smislu, da smo vsi pred zakonom enaki in da imamo vsi možnost dostopa do sodišč ne glede na materialni položaj.

Na vprašanje, kako gleda na omejevanje človekovih svoboščin v času epidemije koronavirusa in ali bi moralo biti pri tem ustavno sodišče neka protiutež izvršilni veji oblasti, je odgovoril, da gre za relativno nov, do zdaj nepoznani izziv, ki bo družbo zaposloval še nekaj časa. V Sloveniji je morda na to temo veliko polemik v smislu političnih delitev, a razprava o tem poteka v vseh članicah EU, je opozoril.

44-letni kandidat za ustavnega sodnika je študiral na pravni fakulteti v Ljubljani, doktorat pa je opravil na evropski pravni fakulteti. Je avtor številnih strokovnih člankov in soavtor učbenika Kazensko procesno pravo RS. 17 let je zaposlen je v Evropskem parlamentu, od tega 10 let v odboru za pravosodje in notranje zadeve, kjer dela kot svetovalec. Je izredni profesor za kazensko procesno pravo na evropski pravni fakulteti.

Predsednik republike Borut Pahor ga je DZ v izvolitev predlagal po končanem ponovljenem pozivu za kandidata za ustavnega sodnika, ki bo nasledil Dunjo Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel sredi julija. Na poziv so se poleg Erbežnika prijavili še Rok Svetlič, Marko Starman, Marjan Lekše in Boštjan Pintar. Erbežnik, Svetlič in Starman so bili med možnimi kandidati že ob prvem pozivu, ko je Pahor v imenovanje predlagal Andraža Terška, a ta na tajnem glasovanju v DZ ni dobil dovolj glasov.

Brezigar Mastnova napoveduje boljšo prepoznavnost Banke Slovenije v evrskem sistemu

Sedanja direktorica analitsko-raziskovalnega centra pri osrednji finančni ustanovi v državi Arjana Brezigar Masten je na današnji javni predstavitvi v predsedniški palači izpostavila, da se je za kandidaturo odločila, ker ta ponuja številne profesionalne in osebnostne izzive.

Banko Slovenije vidi kot pomembno vez Slovenije z ostalimi članicami območja z evrom, prek nje pa Slovenija lahko uresničuje interese na področju skupne denarne politike in mednarodnih financ. Delovanje ustanove je po njenih besedah pomembno tudi za reševanje skupnih izzivov območja skupne evropske valute, doma pa je varuh finančne stabilnosti, ki je ključna za normalno delovanje gospodarstva.

Trenutno sta Evropa in svet, tako Brezigar Mastnova, v zelo zanimivih časih, izzivi so številni, to pa terja znanja in izkušnje z različnih ekonomskih področij. Čeprav je zdajšnja koronska kriza popolnoma drugačna kot prejšnja finančno-gospodarska, se po njenih pojasnilih še vedno uporabljajo ukrepi denarne politike, ki so jih centralne banke vzpostavile v letih po zadnjem globalnem pretresu. Ključno vprašanje se ji zdi, ali gre za novo normalnost denarne politike ali bo treba iz nje izstopiti in kako to storiti. Še naprej kot temo vidi tudi stabilnost evra.

Sistem Evropske centralne banke (ECB) od zadnje dolžniške krize v evrskem območju skrbi tudi za nadzor bank, pri čemer metode postajajo vse bolj tehnično in strokovno zahtevne, zato je po besedah Brezigar Mastnove ključno, kakšni so sogovorniki z ECB na Banki Slovenije. Izziv predstavlja npr. tudi digitalizacija.

Brezigar Mastnova izpostavila akademske izkušnje

Banka Slovenije je intenzivno vpeta v vse te izzive, pravi kandidatka za viceguvernerko, zato je za dobro zastopanje interesov Slovenije po njenem prepričanju ključno združevanje akademskega in praktičnega znanje. Ker je Slovenija mala članica območja evra, so pomembna tudi poznanstva v tujini in dobre komunikacijske sposobnosti, je dodala.

Da Brezigar Mastnova združuje vse to, menijo prvotni predlagatelji njene kandidature. Prvopodpisana pod njo je profesorica na fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar, podporniki pa so profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak, rektor Nove univerze Matej Avbelj in Tjaša Bantan Polak iz Novartisa.

Brezigar Mastnova je glede svojih akademskih izkušenj izpostavila doktorat na Univerzi v italijanski Sieni, številne mednarodne objave in poučevanje na več fakultetah, trenutno na omenjeni fakulteti v sklopu Univerze na Primorskem. Poučevala je predmete s področij makro- in mikroekonomije, finance in statistike. Sodelovala je tudi v številnih mednarodnih projektih, tudi znotraj ECB.

Praktično znanje, ki je po njenih besedah zelo pomembno za vodenje velike ustanove, kot je Banka Slovenije, je že na začetku kariere pridobivala na Uradu RS za makroekonomske analize in razvij, delovala je tudi v tujini, npr. na Kosovu, najpomembnejša izkušnja pa je po njenih besedah tista vodenja analitsko-raziskovalnega centra na Banki Slovenije, kjer pripravljajo napovedi gospodarskih gibanj, se ukvarjajo s podlagami za odločanje denarne politike, skrbijo za analize in raziskave in tudi koordinacijo z ECB. Ob tem je med drugim tudi članica denarnega odbora in odbora za raziskave znotraj ECB, kjer pripravljajo podlage za odločanje sveta osrednje denarne ustanove evrskega območja.

Brezigar Mastnova meni, da bo s svojimi kompetencami dobro dopolnjevala obstoječo ekipo v svetu Banke Slovenije ter pomagala pri še boljši koordinaciji oddelkov znotraj ustanove. Ključno vidi tudi nadaljnjo krepitev znanj znotraj Banke Slovenije in poglabljanje poznavanja makroekonomskih izzivov, izboljšanje motiviranja zaposlenih in poslovnih procesov, rada pa bi tudi povečala prepoznavnost Banke Slovenije znotraj evrskega sistema. Pomembno se ji zdi tudi redno komuniciranje s širšo javnostjo o denarni politiki.

Predsednik republike Borut Pahor je sicer kandidaturo Brezigar Mastenove v DZ posredoval minuli teden, in to na podlagi javnega poziva in po tistem, ko je opravil posvetovanja z vodji poslanskih skupin. O kandidaturi Brezigar Mastnove bo DZ predvidoma odločal na oktobrski seji DZ, ki se začne v ponedeljek.