Po požaru v Kemisu: Tla so primerna za pridelavo hrane, otroci pa naj ne rijejo po zemlji

"Požar v Kemisu je dogodek, ki se ne sme ponoviti," pravi premier Miro Cerar. Prav tako se po njegovem ne sme ponoviti situacija, ko ljudje po dogodku niso dobili dovolj informacij o dogajanju. Dodal je še, da pristojni intenzivno delajo na tem, da se ugotovi odgovornost za požar.

Predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Agencija RS za okolje (Arso) in Direkcije za vode so medtem danes na novinarski konferenci predstavili podrobne rezultate vpliva požara na okolje, predvsem na tla in vode.

Vzorčenje tal je po besedah Janje Turšič z Arsa potekalo na desetih lokacijah. "Odločili smo se, da izberemo lokacije, kjer se zadržujejo otroci in tudi lokacije, kjer smo glede na prve informacije pričakovali vpliv požara na onesnaževala v tleh," je pojasnila. Vzorce so odvzeli na dveh globinah, in sicer od 0 do 5 cm ter od 5 do 20 cm. Izkazalo se je, da so bile presežene mejne, opozorilne in nekje tudi kritične vrednosti. A te so bile primerljive v obeh slojih zemlje, kar kaže na to, da na vzorcih ni bilo opaznih vplivov požara in da je onesnaženje tal posledica pretekle dejavnosti na tem območju.

Peter Otorepec z NIJZ je pojasnil, da sta težavni predvsem njivi v bližini Kemisa, "ostali rezultati pa so v skladu z uredbo za tla". "Drugje na Vrhniki, kjer smo jemali vzorce, so tla primerna za pridelavo hrane," je še dodal in zagotovil, da je varna tudi voda iz pipe. Po njegovih besedah Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) analizira vzorce krme in nekaterih kmetijskih proizvodov, ki jih je vzela pred dnevi. Rezultati bodo znani v četrtek. Otorepec svetuje ljudem, naj vse kmetijske pridelke, ki se jim zdijo sumljivi, ker so na njih morda saje ali drugi ostanki gorenja, nemudoma zavržejo.

Na vprašanje o tem, kako varno je zadrževanje otrok zunaj, je Otorepec dejal, da se otroci lahko igrajo zunaj, hodijo po travi in zemlji, da pa je, dokler ne bodo znane dodatne analize o prisotnosti dioksinov in furanov, treba preprečiti, da "bi otroci rili s prsti po zemlji, nato pa to nesli v usta". Akutnih težav sicer, tudi če bi do tega prišlo, pri otroku ni pričakovati, posledice pa bi bile, če bi na ta način več let vnašal te snovi v telo.

'Potok Tojnica je na dolžini 800 metrov mrtev'

Po besedah Tomaža Prohinarja z Direkcije za vode so iz potoka Tojnica vsega skupaj do zdaj umaknili okoli 70 kubičnih metrov oljne gošče. Do sobote, torej do pričetka deževja, je bila večina te gošče odstranjena in do izliva v Ljubljanico k sreči ni prišlo. Zdaj na potoku poteka fino čiščenje, to je čiščenje zaoljenih brežin, ostajajo tudi pregrade na potoku, ki jih bodo sproti kontrolirali in menjavali. Dela se bodo predvidoma nadaljevala nekje do konca tedna. "Zdaj bomo odvzeli vzorce mulja, ki bodo pokazali, kaj je v njem in to bo potem podlaga za pripravo podrobnejšega programa sanacije. Naša ugotovitev je, da je potok Tojnica na dolžini 800 metrov mrtev, v njem ni več življenja," je še dodal.

Na vprašanja novinarjev o tem, kaj je gorelo, je direktor Arsa Jože Knez povedal, da ne verjamejo, da so bili v Kemisu skladiščeni tudi kakšni radioaktivni odpadki. "Ocenjujemo, da ne obstaja možnost za to, kljub temu, da zdaj od njih ne dobimo konkretnih podatkov o tem, kaj je zgorelo." Po njegovih besedah očitno obstaja črni trg za atrazin, Kemis pa ga je le zbiral.

Prve ocene: stroški intervencije znašajo okoli 340.000 evrov

Delni rezultati vzorčenja zemljin, ki jih povzema danes objavljeno vladno poročilo, sicer kažejo, da so med drugim v enem vzorcu našli presežene kritične vrednosti pesticida DDT, na več lokacijah pa presežene opozorilne vrednosti za kadmij, krom in nikelj.

Ministrstvo za obrambo je med drugim strnilo intervencijske stroške, ki po prvih ocenah zaradi uničene opreme in porabljenih sredstev znašajo 340.000 evrov. Dodajajo še stroške preventivnega zdravstvenega pregleda, ki so znašali 30.000 evrov, in stroške nadomestil plače prostovoljnim gasilcem, ki so bili 10.000 evrov.

Ministrstvo za okolje ugotavlja katastrofalno onesnaženje potoka Tojnica, kar predstavlja velik okoljski problem za živa bitja. Onesnaženje je doseglo tudi Ljubljanico, kjer je maksimalno dovoljeno koncentracijo dosegla vsebnost pesticida atrazina.

Kriminalisti nadaljujejo s preiskavo nesreče, aktivnosti pa so začeli tudi na upravi za varno hrano, ker so pregledali nosilce živilske dejavnosti in poslovanja s krmo. Inšpekcijske preglede so opravili tudi na lokalni tržnici, nepravilnosti pa niso ugotovili.

Kakšni so predvideni ukrepi in aktivnosti?

Poročilo navaja tudi predvidene ukrepe in aktivnosti. Inšpektorat za okolje in prostor izvaja postopek ugotavljanja, ali je Kemis obratoval skladno z okviri okoljevarstvenega dovoljenja. Arso nadaljuje s pripravo in izvedbo ukrepov, v povezavi s spremljanjem stanja okolja, prav tako pa je pričel z aktivnostmi priprave programa sanacije okoljske škode. Na podlagi zbranih podatkov bo izdal odločbo, v kateri bo odredil izvedbo najustreznejših sanacijskih ukrepov.

Predvidoma v dveh tednih bo inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v Kemisu opravil izredni inšpekcijski nadzor s področja zaščite in reševanja, ministrstvo za kmetijstvo pa bo po prejemu analiznih izvidov izvedlo ocene tveganja v primeru ugotavljanja prisotnosti onesnaževal, s katero se bo opredelilo, kakšna so kratkoročna in dolgoročna tveganja za zdravje potrošnikov oz. živali.

Arso je sicer v torek razburil z objavo rezultatov kvantitativne analize prisotnih pesticidov v Tojnici, ki je pokazala, da so na enem od merilnih mest izmerili kar 175-krat preseženo dovoljeno vrednost koncentracije pesticida atrazina. Ta je prepoznan kot hormonski motilec in je v Sloveniji že več let prepovedan. Analize so pokazale tudi prisotnost drugih pesticidov, prav tako so jih našli na merilnem mestu v Ljubljanici. Podrobnejši rezultati meritev in razlaga okrajšav so razvidni v tej tabeli.

Gorenje in Kemis obljubljata reševanje situacije

Kljub temu, da je Kemis kot gospodarska družba v požaru minuli teden doživel veliko poslovno škodo, tako Kemis kot Gorenje razumeta veliko zaskrbljenost prebivalcev ob tej nesreči in si bosta še naprej prizadevala za čimprejšnjo odpravo posledic, so po današnji izredni skupščini Kemisa sporočili iz Gorenja, ki lastniško obvladuje vrhniško družbo.

Direktor Kemisa Emil Nanut je skupščini predstavil poročilo o trenutnem stanju in sanacijskih ukrepih. Prav tako je svoje poročilo podala tudi krizna projektna skupina, ki jo je uprava Gorenja na dan požara imenovala z namenom podpore Kemisu pri sanaciji posledic nesreče.

Gorenje je vodstvu Kemisa zagotovilo, da bo tudi v bodoče sodelovalo in podpiralo Kemis pri nadaljnjih ukrepih za ustrezno sanacijo okoljskih in poslovnih posledic požara, tudi zato, ker je lokacija in podjetje Kemis objekt državnega pomena za ravnanje z nevarnimi odpadki gospodinjstev, zdravstva in industrije.

Kot so še zapisali, je Gorenje vodstvu Kemisa še naložilo, da tudi vnaprej aktivno sodeluje z vsemi pristojnimi institucijami pri preučevanju vzrokov in posledic dogodka ter še naprej odprto komunicira z vsemi deležniki in zainteresiranimi javnostmi, še posebej z lokalno skupnostjo.

V skladu s korporacijsko politiko za primer izrednih dogodkov pa bo svet za tveganja skupine Gorenje preučil "okoliščine tega izrednega dogodka" in po potrebi predlagal ustrezne ukrepe.