FOTO in VIDEO: Cerar: 'Zasvetila še ena svetla luč na koncu predora'

Dars danes slavnostno predaja prometu 5,2 kilometra dolg odsek hitre ceste Koper–Izola s predorom Markovec. Program so začeli malo pred 16. uro, in sicer z igranjem godbe in nastopom mažoretk, sledila je himna, končali pa so ga s slavnostnimi govori. 

"Prihodnost pripada odločnim, preudarnim in srčnim ljudem. Tistim, ki svoje odločitve utemeljijo na modrosti, moči in znanju," je slavnostni govor začel predsednik uprave Dars Matjaž Knez. V govoru je izpostavil, da je Dars stabilna gospodarska družba, ki s svojimi prihodki poravnava svoje obveznosti, lahko prevzema nove izzive na področju investicij, v letu 2014 pa beleži rekorden dobiček v višini več kot 70 miljonov evrov in to ne na račun slabše kvalitete storitev, temveč zaradi odgovornega upravljanja z zaupanim.

"Danes predajamo šestkilometrski odsek, to je poklon vsem tistim, ki so sodelovali pri izgradnji slovenskih avtocestnega križa," je dejal.

Cerar: Tako dolgotrajna gradnja se ne bo ponovila

Slovenski premier Miro Cerar je v svojem govoru dejal, da si prizadevajo, da se tako dolgotrajna gradnja ne bo ponovila. "Kot že mnogokrat pred tem, je ta projekt pestilo več težav. Najočitnejše so bile tieste z izvajalci gradnje. Težava pa ni le v njih pač pa tudi v zakonodaji, ki omogoča, da potencialni izvajalci pogosto zavlačujejo s postopki. Vlada se tega zaveda in bo spremenila zakonodajo tako, da se ne bo več ponovila desetletna gradnja odseka, ki je dolg zgolj pet kilometrov," je dejal. S predajo tega odseka v promet, se bo odpravilo ozko grlo v Semedeli. "A naša naloga s tem še zdaleč ni končana. Vlada bo pospešeno nadaljevala aktivnosti," sporoča in dodaja, da se vlada zaveda, da bodo le dokončane cestne povezave dokončno odpravile prometne težave na Obali. "Vesel sem, da lahko obalno cesto Koper – Izpola predamo lokalnim skupnostim. Občini bosta lahko tako realizirali svoje načrte," je dejal. 

"Danes je zasvetila še ena svetla luč na koncu predora. Vsem voznikom, ki bodo uporabljali predor, želim varno in prijetno vožnjo," je še zaključil in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri projektu.

Kot poudarjajo na Darsu, omenjeni odsek hitre ceste predstavlja navezavo somestja Koper-Izola-Piran na avtocestno omrežje Slovenije, predvsem pa obvozno cesto za tranzitno turistični promet ter dnevne migracije.

Novi odsek hitre ceste Koper-Izola, ki gre skozi Markovec, bo sicer vinjeten do priključka na obstoječo izolsko obvoznico, zato pa je vlada na četrtkovi seji vendarle poskrbela za predajo obalne ceste med Koprom in Izolo v upravljanje lokalnim skupnostim, kar je bil pogoj županov obalnih občin.

Odločitev o gradnji dvokilometrskega predora Markovec na slovenski obali je bila sprejeta že v 80. letih minulega stoletja. Predlog državnega lokacijskega načrta za projekt hitre ceste Koper-Izola, katere del je tudi predor pod hribom Markovec, je bil sprejet šele leta 2004. Zapleti so se začeli že pred gradnjo predora in so se ob številnih pritožbah in v času gospodarske krize stečajih izvajalcev sledili še med samo gradnjo.

O predoru Markovec

Predor Markovec je zgrajen po najnovejših standardih in je s stališča varnosti izredno varen objekt, so zapisali na Darsu. Poleg približno 90 kamer, s katerimi bodo zagotavljali stoodstotno pokritost predora z video detekcijo, je izredno pomembno tudi prezračevanje. V obeh ceveh so ventilatorji, ki zagotavljajo prehod zraka v smeri vožnje, zaradi burje je tako v cevi v smeri proti Izoli manj ventilatorjev, v smeri Kopra, kjer bo burja pihala proti smeri vožnje, pa jih je nameščenih več.

V primeru obnovitvenih del ali izrednih dogodkov bo omogočen tudi dvosmerni promet v posamezni cevi predora, posledično pa je tudi več signalizacije. V vsaki cevi je po ena odstavna niša, ki je opremljena tudi z varnostnimi mehi, ter skupno šest prečnikov za prehod ljudi oz. vozil iz ene cevi v drugo. Drugi varnostni sistemi v predoru obsegajo še sisteme za detekcijo toplote v primeru požarov, ki omogoča avtomatično zaprtje predora brez posega nadzornikov. Sicer pa bodo o vsem dogajanju v predoru stalno obveščeni v nadzornem centru v Kozini.

Kdaj obala namesto ceste?

Napovedi o tem, kdaj se kopalci med Koprom in Izolo ne bodo več sončili tik ob cesti, kolesarji in sprehajalci pa vdihavali bencinskih hlapov, so precej nehvaležne. Kot je znano, so obalni župani pritiskali na infrastrukturno ministrstvo, da se obalna cesta prepiše na lokalne skupnosti, kar bi pomenilo, da jo lahko zaprejo takoj ob odprtju predora. Grozili so celo z bojkotom odprtja, če do tega dogovora ne bi prišlo, a je bila pogodba podpisana prejšnji teden.

Po nekaterih neuradnih informacijah bo simbolično zaprtje ceste že ta konec tedna, morda tudi takoj ob odprtju predora, a bo to zgolj začasno. Na dolgi rok jo bodo zaprli šele čez nekaj mesecev, tudi zaradi pritiska prebivalcev Markovca, ki se bojijo, da bo skozi naselje potekal ves nevinjetni promet.

Kakšen bo nov košček plaže?

Kako pa bo po novem izgledal nov košček slovenske plaže, ko obalne ceste ne bo več? Kot so poročali v oddaji SVET, se bo z odprtjem predora med Izolo in Koprom lahko sprostilo skoraj 10 odstotkov slovenske morske obale. Zaprtje obalne ceste prinaša možnost ureditve največjega obmorskega pasu s promenado, kolesarskimi potmi in ostalimi rekreativnimi objekti ter najdaljšo slovensko plažo.

Pomembno je, da se urejanja tega prostora lotimo ambiciozno, pa vendar premišljeno. Gre namreč za zgodovinske rešitve in potreben je pravi pristop, je prepričan profesor na portoroški Fakulteti za turistične študije Tomi Brezovec. "Tukaj imamo izjemno priložnost, ki se res ne bo nikoli več ponovila. Dobili bomo zelo veliko površino, ki jo sedaj lahko uredimo z neko vsebino. Tukaj ne bi bil skromen. Šel bi v velik mednarodni, dobro plačan natečaj, da dobimo res enkratno rešitev, ki bo samo po sebi že kot rešitev turistična atrakcija," je povedal.

Velikopoteznost načrtov naj prebivalstva ne prestraši, še dodaja Brezovec. "Tukaj imamo priložnost, da naredimo nekaj novega, česar v bližnji ali celo širši okolici ni. Zavedati se moramo, da je ta del obale najbližja plaža centralni Evropi - Dunaju, Pragi, Münchnu ... to je štiri kilometre fantastične obale, ki je dosegljiva v petih urah s strani naših najbližjih emitivnih turističnih središč," je še dodal v oddaji SVET.

Rešitve: od futurističnih do realnih

Prvi natečaj slovenskih arhitektov je že dal nekaj rezultatov. Nekatere rešitve so velikopotezne in precej futuristične, terjale bi velikanske posege v prostor in na stotine milijonov evrov. Je pa tudi nekaj realnih, ki bi jim najbrž prikimala velika večina istrskega prebivalstva.

"Prostor je treba gledati kot program. Ne kot oblikovanje pomolov in stopnic, ampak kako ta prostor maksimalno, a na racionalen način kultivirano uporabljati," pravi arhitekt Matej Mljač. Monotona dolga plaža, kot jo poznajo naši sosedje preko zaliva v Lignanu tako ne pride v poštev. "To je blazno dobra priložnost, da se linija med tema dvema mestoma razume kot nek nov brand. Ta plaža ne more biti plaža sama po sebi. Kot vse druge plaže mora biti tematska - sestavljena iz nekih mikroambientov, kot je to lastnost Mediterana."

Za kakršen koli projekt bo najbrž treba počakati še kar nekaj časa. Sprva, da se uskladijo želje, nato, da se najdejo še finance. Dejstvo pa je, da s predorom prometnih zamaškov ni konec, poletne kolone ob koncih tedna se bodo le pomaknile iz Žusterne na izolsko stran.