Shod ob 8. marcu: 'Namesto rož enako plačilo žensk in dostojne pokojnine'

"V Sloveniji imamo občutek, da so ženske enake moškim, a v resnici ni tako," so ocenili gostje današnjega dogodka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je uvodoma opozorila, da raven enakosti spolov, kakršno imamo danes v Sloveniji, ni rezultat zadnjih dveh stoletij, temveč zadnjih 30, 40 let.

Še vedno pa so nekateri poklici, ki so hkrati najslabše plačani, zelo feminizirani, žensk pa je manj tam, kjer so najvišje plače in največ moči, je izpostavila in dodala, da si morajo ženske za isti položaj veliko bolj prizadevati, znati veliko več potrpeti, a z vztrajnim prizadevanjem spreminjajo stereotipe.

Sledila je okrogla miza na temo usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, na kateri je Živa Humer z Mirovnega inštituta pojasnila, da so se neenakosti posebej izkristalizirale v obdobju pandemije covida-19, ko so ženske v večji meri prevzele skrb za otroke, njihove šolske obveznosti, za gospodinjska dela.

Povedala je še, da je Slovenija po zaposlenosti žensk z otroki za polni delovni čas med vodilnimi evropskimi državami, da pa ima tudi zelo velik delež žensk, ki skrbijo za ostarele sorodnike, za to koristijo dopust in proste ure, v skrajnem primeru pa celo pustijo službo.

Matija Drmota iz ZSSS je spomnil, da morajo države članice do 2. avgusta letos v pravni red prenesti direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, katere cilji so tudi spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela, enake porazdelitve odgovornosti za oskrbo in odprave plačnih nesorazmerij. Ženske so namreč zaradi skrbi za otroke in starejše zdaj pogosteje odsotne, to pa vpliva tudi na njihove plače.

Ker večina očetov starševski dopust prenese na matere, direktiva neprenosljivi del starševskega dopusta podaljšuje na dva meseca (trenutno lahko oče v Sloveniji na mater prenese vseh 130 dni). Poleg tega predvideva tudi pravico do oskrbovalnega dopusta petih delovnih dni za vsakega delavca.

Nekatera podjetja se medtem trudijo biti družbeno odgovorna in se potegujejo za krovni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec ali za certifikat z enega od njegovih štirih področij. Kot je povedala Petra Sternad iz Gospodarske zbornice Slovenije, je bilo 22. februarja v projekt s pogodbo vključenih 164 podjetij, od tega 38 odstotkov v certificiranje za krovni certifikat, 26 odstotkov pa v certificiranje za usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja.

V zvezi s slednjim ima delodajalec na voljo več ukrepov, od fleksibilnega delovnega časa in načrtovanja letnega dopusta do otroškega konta, po katerem se zaposlenim z otroki priznajo dodatne delovne ure ali prosti delovni dnevi, denimo za prvi šolski dan v 2. in/ali 3. razredu ali v tednu, ko se otrok uvaja v vrtec. Med ukrepi sta tudi časovni konto (gibljiv delovni čas, opravljene ure se lahko obravnavajo kot dobroimetje ali dolgovane ure) in načrtovanje delovnega časa z upoštevanjem skrbstvenih obveznosti.

Primer dobre prakse oz. pridobivanja certifikata je predstavila Lilijana Strmšek iz podjetja Eta Cerkno, kjer so izbrali ukrepe fleksibilen delovni čas, izmensko delo, delitev delovnega mesta, izmenično delo od doma, obdaritve otrok zaposlenih, počitniške ponudbe za šoloobvezne otroke, druženje med zaposlenimi, informiranje o prihajajočih spremembah, pomembnih za zaposlene, ter ponudbo za prosti delovni čas.

Sindikatu Skei Metalflex Tolmin in Kobarid, ki sodi pod okrilje ZSSS, pa je denimo v podjetju uspelo doseči pravilnik o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, s katerim so po besedah Marka Rušiča iz sindikata pomagali že več materam, da zaradi družinskih obveznosti določeno obdobje delajo samo dopoldne.

Sicer pa so v ZSSS ob 8. marcu, "prazniku borbenih žensk", v voščilu zapisali, da gre za praznik "solidarnosti, družbenega angažmaja in upov ter truda za boljši svet. Truda za politične, ekonomske, socialne pravice ter enakopravnost žensk".

Čestitkam so se v svojem zapisu pridružili tudi v Sindikatu kulture in narave Slovenije Glosa, hkrati pa so podprli sredino stavko v šolstvu, kjer je večina zaposlenih žensk.

Slovenija skorajda ni imela ženske na nobenem od štirih ključnih predsedniških položajev

Tudi državni svet nadaljuje s tradicijo tematskih omizij ob 8. marcu. O dilemah, stereotipih, predsodkih, tabujih ter drugih perečih vprašanjih so se tokrat pogovarjali z Andrejo Katič, slovensko pravnico in političarko, Alenko Jeraj, slovensko političarko in poslanko, in Mileno Miklavčič, slovensko pisateljico, zgodovinarko, antropologinjo in raziskovalno novinarko.

Andreja Katič je spregovorila o svojih izkušnjah v vlogi ministrice za obrambo in pravosodje, o nujnosti pravnih in ustavnih podlag za enakopravnost med spoloma ter odgovornosti družbe, da te pravice tudi udejanjajo v vsakdanjem življenju. Milena Miklavčič je glasna kritičarka tega, da se v sedanjosti izgubljajo stare, znane ločnice med vlogami ženske in moškega. Alenka Jeraj pa je poudarila, da smo v vsakdanjem življenju deležni serije stereotipov in predsodkov žensk do žensk ter da se to močno odraža tudi na pojavnosti žensk na kandidatnih listah ne glede na politično pripadnost.

Slovenija se je od 2012 do 2018 po deležu žensk v parlamentu uvrščala nad povprečje EU z deležem žensk nad 30 odstotkov, nato pa leta 2018 ponovno padla pod povprečje EU. Leta 2020 v slovenskem parlamentu deluje 26,7 odstotka poslank in zastopanost žensk v vladi je 26,4 odstotka, kar Slovenijo uvršča na 17. mesto med vsemi članicami EU. Potrebno je poudariti tudi, da Slovenija vse od svoje osamosvojitve z izjemo Alenke Bratušek kot predsednice vlade med 2013 in 2014 skorajda ni imela ženske na nobenem od štirih ključnih predsedniških položajev. Raziskava Združenih narodov o pravicah žensk leta 2019 pa razkriva, da ima 91 odstotkov moških in 86 odstotkov žensk predsodke in stereotipe o sposobnostih žensk na področju delovanja v javnem življenju, tudi v politiki.

Ženske v kmetijstvu se spopadajo s spolno diskriminacijo

Ženske igrajo ključno vlogo tudi v kmetijstvu in z njim povezanih panogah, pa poudarjajo na kmetijskem ministrstvu. "Prispevek kmetic in podeželskih žena je v ospredju zlasti pri trajnostnem kmetovanju, varni oskrbi s hrano, pomembno vlogo pa imajo tudi pri zmanjševanju revščine na podeželju. Seveda pa so ženske nenadomestljiva pomoč tudi pri drugih opravilih na področju gozdarstva, lova in ribištva," so zapisali ob današnjem dnevu žena.

Po podatkih Organizacije združenih narodov (OZN) ena izmed treh zaposlenih žensk v svetu opravlja dela v kmetijskem sektorju, navajajo na ministrstvu. OZN ob tem dodaja, da kmečke ženske v nerazvitem svetu z ročnim črpanjem vode zalagajo 80 odstotkov gospodinjstev brez tekoče vode, medtem ko v EU v povprečju okrog 30 odstotkov kmetijskih gospodarstev upravljajo ženske. Ob vsem tem kmetice uživajo manj pravic od moških in se spopadajo s spolno diskriminacijo.

"Ženske na podeželju imate ključno gospodarsko in družbeno vlogo. Ste steber družinskih kmetij. Pogosto ste pobudnice novih idej, s podjetniškim duhom in čutom za inovacije pa spodbujate k razvoju številnih projektov na podeželju," je ob tem dejal kmetijski minister Jože Podgoršek.

Ker se na ministrstvu zavedajo specifičnega socialnega položaja predvsem kmečkih žensk, so leta 2019 kot posvetovalno telo ustanovili svet za ženske na podeželju. Svet v okviru svojih nalog spremlja položaj žensk na podeželju in daje predloge za izboljšanje njihovega položaja.

Čestitkam ob 8. marcu se pridružujejo tudi v parlamentarnih strankah

Parlamentarne stranke pa so današnji mednarodni dan žensk obeležile s čestitkami in lepimi željami. Nekatere so ob tem izpostavile, da sporočilo 8. marca ostaja aktualno in da prizadevanja za pravice žensk še niso končana.

Kot so zapisali v SD, verjamejo v družbo, kjer so ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, imajo enak položaj in enake možnosti za uživanje vseh pravic ter razvoj osebnih potencialov, s katerim prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj.

Zahtevajo enakost žensk in moških pri družbenem odločanju na vseh ravneh družbe, v izvršni in zakonodajni oblasti, organih odločanja v gospodarstvu, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih, agencijah in skladih ter civilnih oblikah združevanja ljudi. Prav tako zahtevajo odpravo stereotipov glede tradicionalne vloge žensk ter ničelno toleranco do nasilja nad ženskami. Kot so še zapisali, zahtevajo tudi enako ekonomsko neodvisnost žensk in moških, odpravo plačnih vrzeli in enako plačilo za delo enake vrednosti.

Kot menijo v SAB, pa se je treba ob današnjem prazniku še posebej spomniti na "naše kolegice, ki so z otroci na begu pred vojno ali celo na fronti branijo lastno državo", so zapisali. Prioriteta Slovenije mora biti pomoč ženskam in otrokom, ki bežijo pred vojno, so dodali.

Čestitkam ob dnevu žensk se pridružujejo tudi v stranki Konkretno. Kot so zapisali, je današnji praznik namenjen spodbujanju svobodnih in enakih možnosti za doseganje življenjskih ambicij ter "proslavljanju vaših uspehov".

Tudi v stranki Levica so ženskam čestitali za njihov pogum in aktivistično delo ter izrazili podporo v parlamentarnem boju za žensko enakopravnost. Poudarili so, da je v času, ko se vse bolj preizprašujejo že izborjene pravice, še toliko bolj pomembno izraziti podporo manj slišanim glasovom zlasti ženskam, ki se borijo za nadaljnjo emancipacijo in vključitev v vse sfere družbenega življenja.

Kustečeva ob 8. marcu poudarila pomen svobode in dostojanstva žensk

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je medtem v poslanici ob 8. marcu poudarila pomen svobode in dostojanstva žensk. Ob tem je izpostavila tudi situacijo, v kateri se zaradi ruskega napada na Ukrajino trenutno nahajajo Ukrajinke vseh generacij, so objavili na spletni strani ministrstva.

"8. marec je mednarodni dan vseh žensk. Je dan praznovanja enakopravnosti in dosežkov žensk. Je dan praznovanja pravice žensk, da same odločajo o sebi o lastni svobodi, o svojih izbirah. Da so pri tem spoštovane, cenjene in deležne enakih izhodiščnih priložnosti kot moški," je izpostavila in ženske pozvala, naj bodo ponosne nase in na poslanstva, ki jih opravljajo v svojem življenju doma in pri delu.

Dodala je, da je v današnjem času to za milijone žensk po svetu še vedno nedosegljivo, ker jim tega ne priznavajo kulturni, družbeni, politični sistemi in norme. "Milijonom žensk po svetu te temeljne pravice odvzema vojna, med zadnjimi od njih ženskam, deklicam, dekletom, ženam, mamam, babicam iz Ukrajine, iz geografsko največje države sodobnega civiliziranega evropskega kontinenta," je poudarila.

"Zaradi vsega tega milijonom žensk, ki se nam ni potrebno soočati in živeti s tovrstnim bojem za svoje pravice in življenjske usode, želim, da za vse njih in zase na današnji 8. marec slavimo pravico do dostojanstva. Dostojanstvo lahko v sebi nosi vrlino spoštovanja, k miru, medsebojnemu sodelovanju in pogovoru usmerjene drugačnosti, drugačnega pogleda na svet, drugačnega poguma, kar nas vse lahko dela boljše, bolj strpne, razumevajoče, povezovalne. Kar nas dela ženske," je zaključila.