Tri stvari, ki jih lahko vsak od nas stori za Zemljo

22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje, letos pod sloganom "Investirajmo v naš planet – vsi skupaj, zdaj".

Pred štirimi dnevi smo v Sloveniji porabili vse naravne resurse, ki so nam bili letos na voljo. Od tega dne živimo na račun zanamcev. Če bi bili vsi tako potratni kot mi, bi potrebovali tri Zemlje, a imamo le eno. "Na njej je omejena količina sladke vode, omejena količina zraka, ki ga lahko dihamo, omejena količina zdravih tal, na katerih lahko pridelujemo hrano," so nas (spet) spomnili na Zavodu RS za varstvo narave.

Čeprav si še vedno vse preveč radi zatiskamo oči, podnebne spremembe in ohranjanje okolja zadevajo vse nas. In vsak od nas lahko vsaj malo pripomore k ohranjanju planeta. Kako, smo povprašali slovenske okoljske organizacije. Prosili smo jih, naj nam naštejejo tri stvari, ki jih lahko storimo za čistejši zrak in bolj zdravo okolje.

V Društvu za varstvo Alp Cipra Slovenija so nasvete strnili takole:

1. V službo se namesto z avtomobilom odpravite peš, s kolesom ali z javnim potniškim prometom (ali pa vsaj s sopotniki, če druge opcije niso mogoče).

2. Kupujte hrano pri lokalnih ponudnikih, ki prepotuje krajšo pot.

3. Bodite skromni v vseh pogledih.

Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera predlaga:

1. Okolju prijazen prevoz, tj. izogibanje letalskim prevozom in življenje brez avtomobila: pešačenje, kolesarjenje in uporaba javnega potniškega prometa.

2. Hrana – čim več hrane rastlinskega izvora in čim manj zavržene hrane, tj. omejitev uživanja mesa in mlečnih izdelkov ter zmanjšanje količin zavržene hrane.

3. Varčevanje z energijo – zmanjšanje porabe energije v gospodinjstvu, uporaba energetske učinkovitejših naprav in prehod na obnovljivo energijo.

Ob tem opozarjajo, da je v Sloveniji ogljični odtis povprečno 8,4 tone CO2 ekv. na leto na prebivalca. To je skoraj petkrat več od ogljičnega odtisa, ki omogoča podnebno ravnovesje. "Svoje izpuste torej presegamo kar za petkrat, kar pomeni, da tega ne bomo rešili z majhnimi, kozmetičnimi spremembami," poudarjajo v Umanoteri, treba si je prizadevati za sistemske spremembe. Med njimi naštejejo urejen potniški promet, skrb za gozdove in nepotrošniški življenjski slog, "saj je izčrpavanje virov eno najpomembnejših gonil podnebnih sprememb".

Tudi majhni koraki štejejo, vendar so nujni sistemski ukrepi, pa odgovarjajo v Društvu za sonaraven razvoj Focus. "Pri tem mislimo predvsem na investicije v čisto energijo, infrastrukturo javnega potniškega prometa, prehransko samooskrbo in ukrepe za zmanjšanje porabe energije. Ločiti bi se morali tudi od ideje neskončne gospodarske rasti kot ključnega elementa blagostanja in politik. Potrebna je pravična porazdelitev obstoječih virov, upoštevajoč omejitve planeta, ob nujnem spoštovanju človekovih pravic za vse," so našteli.

In kaj vendarle lahko naredi posameznik? Kupujmo manj, je njihov prvi nasvet. "Sem sodita izogibanje nepotrebnim nakupom ter poseganje po alternativah – izmenjavi, izposoji, popravilu in souporabi. Če se nakupu ne morete izogniti, izberite izdelke višje kakovosti, ki imajo daljšo življenjsko dobo, ter proizvajalce in trgovce, ki si prizadevajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov," svetujejo. Ravnanja v sferi potrošnje lahko namreč do določene mere vplivajo na dogajanje v sferi proizvodnje, ki je srž problema, so prepričani. 

Drugi sklop njihovih nasvetov se nanaša na mobilnost, saj je, kot izpostavljajo, velika odvisnost od osebnega avtomobila največja črna pika pri trajnostnem obnašanju Slovenk in Slovencev. "Odpovejte se letenju. Za daljše razdalje uporabljajte vlak ali avtobus. Po vsakodnevnih opravkih na razdaljah do 5 km se lahko odpravite s kolesom ali peš. Optimizirajte vsakodnevne poti in jih združujte. Če še iščete svoj dom, se odločite za lokacije, kjer imate blizu postajališče javnega prevoza in kjer so storitve (vrtec, šola, trgovina, tržnica, knjižnica) v bližnji okolici. Če ne gre brez avtomobila, se odločajte za takšnega z nizko porabo, vozite varčno, morda si lahko lastništvo delite s prijatelji ali pa se odločite za sopotništvo," so nanizali, kaj lahko vsak od nas stori za čistejše okolje. 

Tretja skupina nasvetov, ki so jih dali, pa govori o prehranjevanju. "Preverite sestavine, pozanimajte se, od kod prihaja vaša hrana, in posegajte po sezonski, lokalno in ekološko pridelani hrani oz. hrani, pridelani v sistemu pravične trgovine. Hrana naj bo čim manj predelana in zapakirana, načrtujte nakupe in obroke, da hrane ne bi zavrgli kot odpadek. Povečajte delež hrane rastlinskega izvora ter zmanjšajte potrošnjo mesa in mlečnih izdelkov, saj je živinoreja največji vir izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu," svetujejo v društvu Focus.  

Še eno področje, na katerem lahko naredimo veliko za okolje, je raba energije. Energetska prenova stavb, uporaba varčnejših žarnic in aparatov, manjša poraba vode, izbira dobavitelja elektrike iz obnovljivih virov energije, manj ciklov pranja, nižja temperatura v prostoru oz. višja poleti, izključevanje naprav ob njihovi neuporabi, pranje pri nižji temperaturi, učinkovito tesnjenje oken in vrat, dobra izolacija stavbe, so v Focusu zaokrožili svoj niz nasvetov. 

V Slovenskem društvu za zaščito voda pa med ključne ukrepe, s katerimi lahko prispeva vsakdo, uvrščajo uporabo učinkovitih in okolju prijaznih načinov ogrevanja in prezračevanja z uporabo obnovljivih virov energije. Na drugem mestu so prizadevanja za zmanjševanje izpustov v prometu, zato se zavzemajo za uporabo električnih avtomobilov, javnega prometa in koles ter z lastnimi zgledi spodbujajo hojo, so zapisali. "Na tretje mesto pa uvrščamo skrb za ozelenjevanje površin v naseljih in zasajanje dreves, katerih koristi so številne. Površine z drevesi vplivajo na temperaturo in vlažnost zraka v naseljih, zadržujejo prašne delce in sončno obsevanje, čistijo zrak in pomembno prispevajo h kakovosti bivalnega okolja," so zaključili svoj seznam namigov, kaj lahko posameznik stori za čistejše okolje.

Nasveti Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa so: 

1. Ob načrtovanju izletov v naravo se čim večkrat odločimo za trajnostni prevoz, na primer kolo, saj bomo tako naravo bolje doživljali in lažje opazovali ptice. Na ta način bomo tudi prispevali k ohranjanju narave, saj bo naš jekleni konjiček ostal doma in njegovi izpusti ne bodo uhajali v ozračje.

2. Vključitev avtohtonih lesnih vrst, kot so šipek, češmin, rdeči dren, črni trn in krhlika, v vrtove in zasaditev mejic v kmetijski krajini. Mejice v kmetijski krajini namreč povečujejo biotsko pestrost, saj nudijo prehranjevališča, zatočišča in gnezdišča pticam, opraševalcem in številnim drugim vrstam. Hkrati so pomembne tudi z vidika prilagajanja podnebnim spremembam, saj upočasnjujejo močne vetrove in preprečujejo vetrno erozijo ter blažijo vpliv dolgotrajnih suš.

In če se vrnemo na začetek: samo en planet imamo, če ga hočemo rešiti, moramo ukrepati zdaj. "Vsak od nas naj neha pogledovati okrog sebe, kdaj bodo drugi. Apel je namenjen tudi vsem vladajočim. Niso težavni drugi, sosedje, težavni smo mi sami," nam na srce polagajo na Zavodu RS za varstvo okolja in dodajajo nasvete, kaj lahko storimo sami.