'Selektivni spomin je etično vprašljiv'

V Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju. Pod tem imenom ga praznujemo od leta 1992, saj je bil prej znan kot dan Osvobodilne fronte ali dan OF. Na ta dan naj bi bila namreč leta 1941 v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta (OF). V resnici je bila OF oz. Protiimperialistična fronta ustanovljena dan prej, 26. aprila.

V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo (SZ) 22. junija 1941 pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) in pozvala k oboroženemu uporu.

Proslave po Sloveniji

V bližini gradu Katzenstein v Begunjah na Gorenjskem, kjer je bilo v času vojne v gestapovskih zaporih zaprtih več kot 12.000 ljudi, je spomin na upor počastilo okrog 1500 ljudi. Med njimi so bili tudi predsednik vlade Janez Janša s številnimi ministri, vodje opozicijskih strank in vojni veterani, ki so že pred proslavo položili vence na grobišča talcev ob parku in v bližnji Dragi. Grozote, ki so jih doživljali zaporniki, med katerimi so bili tudi otroci, pa so zbrani podoživeli v umetniškem programu prireditve, ki ga je pripravilo okrog 100 nastopajočih.

Prisotne je nagovoril predsednik države Danilo Türk. "Današnji praznik je praznik temeljnih vrednot – svobode, poguma, iznajdljivosti in kulture. V našem času te vrednote dojemamo kot normalne. Ne burijo nam domišljije. Z njimi živimo v miru – in včasih se zgodi, da jih zanemarimo. V sedanjih razmerah, ki ne zahtevajo junaštva, je to razumljivo. Vendar pa je prav, da se od časa do časa spomnimo, da nam ta današnja normalnost ni bila dana brez žrtvovanja in boja. Prav je, da v naši državi vsako leto praznujemo dan upora proti okupatorju. Prav je, da vsako leto razmislimo o pomenu tega upora za naš narod, za našo sedanjost in našo prihodnost," je povedal predsednik.

Odločitev za upor proti okupaciji je bila po Türkovih besedah največja odločitev tistega časa in zahtevala je jasno opredelitev do narodnega obstoja. "Delež žrtev in trpljenja, ki je prizadel slovenski narod med drugo svetovno vojno, je bil velik, prevelik. Včasih slišimo ob tem tudi glasove dvoma: Ali je bilo smotrno in prav začeti upor," je v nagovoru dejal Türk. "V Sloveniji se moramo vedno zavedati, da smo bili v drugi svetovni vojni na pravi strani, to je na pravični strani, ki je bila tudi zmagovita stran in ki je spravila s sveta zločinski ideologiji fašizma in nacizma," je opomnil predsednik. Ob tem je požel bučen aplavz zbranih, ki dan upora proti okupatorju še vedno štejejo za največji praznik, saj brez njega ne bi bilo Slovencev. To zavedanje se je že preneslo na mlade, ki so se prav tako udeležili današnje proslave.

Predsednik je spomnil na hudo okupatorsko nasilje in kršitve mednarodnega prava, na kar se danes včasih pozablja. "Včasih slišimo, tudi z najvišjih mest v našem sosedstvu, trditve, da se je trpljenje začelo nekje ob koncu druge svetovne vojne. Take trditve niso prepričljive in niso verodostojne. Selektivni spomin je vselej etično vprašljiv," je poudaril.

Je pa dejstvo, da je čas po vojni prinesel nove tragične dogodke in velike zločine, kot so bili množični pregoni in poboji poražencev. Ta val nasilja je zajel celotno srednjo in vzhodno Evropo in tudi Slovenije ni obšel, je dejal Türk in dodal, da si zato ne smemo nalagati večjih moralnih bremen, kakor nam gredo.

"Vsi, ki so umrli, zaslužijo svoj mir. Danes, več kot 60 let po koncu vojne, pa zaslužimo mir in spravo tudi živi. Vendar pa se v Sloveniji še danes lotevamo vprašanja sprave nestrpno in velikokrat na preveč političen način," meni predsednik. Ob tem pa dodaja, da tudi letošnji poskus dokončati razpravo in sprejeti vojne zakone ni uspel, saj je politične volje še vedno premalo. "Preveč pričakujemo tudi od spravnih, simbolnih dejanj, zlasti od dejanj drugih. Premalo se razume, da sprava nastaja vsak dan, nastaja v srcih ljudi in je življenjsko odvisna od ljudi," je prepričan predsednik, ki je spomnil, da je na tej osebni ravni marsikaj že spremenjeno in da je velik del spravne poti že prehojene.

Sicer slovesnosti in prireditve ob prazniku potekajo že od četrtka. Med drugim so v soboto primorski borci počastili spomin na eno prvih bitk primorskih partizanov s tradicionalno slovesnostjo na Nanosu. Slavnostni govornik je bil evropski poslanec in predsednik SD Borut Pahor, zbrane pa je nagovoril predsednik društva TIGR Primorske Marjan Bevk.

Zgodovinarji opozarjajo

Zgodovinar in direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je poudaril, da je dan OF, ki smo ga praznovali 27. aprila, eden od značilnih boljševističnih falzifikatov. Opozoril je namreč, da se je s praznovanjem 27. aprila prikrilo komunistično zavezo paktu Hitler - Stalin, zaradi katere so se komunisti aktivno vključili v odpor šele po nemškem napadu na SZ.

Zgodovinar Peter Vodopivec z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani pa je zatrdil, da se je 26. aprila skupina nestrankarskih političnih grupacij s komunisti na čelu protiokupatorsko opredelila in začela priprave na aktiven odpor proti okupatorjem. A je hkrati dodal, da se je odpor res začel šele po nemškem napadu na SZ. "Kot običajen slovenski državljan menim, da je zelo prav, da imamo še vedno praznik, ki spominja na protiokupatorski odpor, saj je spomin na protifašizem in protifašistična gibanja sestavni del zgodovinskega spomina sodobne Evrope," je še izpostavil Vodopivec.

Dežman pa je prepričan, da dan upora proti okupatorju še vedno obeležujemo predvsem kot dan upora proti nacionalsocialistični in fašistični okupaciji. Ob tem je opozoril še na drugačno obliko upora in odpora. "Gre za upor proti okupaciji, ki jo je Slovenija doživela z boljševistično revolucijo," je poudaril in pojasnil, da se je ta napad začel po 22. juniju 1941 ter se razvil v državljansko vojno.

Dežman tudi meni, da lahko upor proti boljševistični okupaciji slavimo kot zmagoslaven odpor, ki je potrdil svojo zmago v državljanski vojni za Slovenijo leta 1991. "Zato praznujmo z vsemi, ki so se v prvinskem ohranitvenem, samoobrambnem nagonu uprli katerikoli totalitarni okupaciji," je še poudaril.