Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik judovskih skupnosti v Italiji Amos Luzzato, ki se je zavzel, da spomin na deportacije v nacistična taborišča ne bi utonil v pozabo. Navzoče je pozdravil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je med drugim poudaril, kako različni spomini pripadnikov komponent tržaškega mesta predstavljajo bogastvo, pri čemer se je zavzel za harmonizacijo vseh teh glasov in spominov. V italijanščini in slovenščini sta spregovorila nekdanja deportiranca Ernesto Arbanas in Ana Jerman, ki sta poudarila pomen borbe za svobodo med drugo svetovno vojno, Jermanova pa je poleg tega še podčrtala preganjanje Slovencev v Italiji v obdobju fašistične diktature.
Slovesnost je minila v znamenju judovskega, katoliškega in pravoslavnega verskega obreda (tržaški škof Eugenio Ravignani je tu spregovoril v italijanščini in slovenščini), odprli pa so tudi stalno razstavo predmetov deportirancev, med katerimi velja omeniti osebne predmete, ki so jih nacisti pobrali tržaškim Judom, in žaro s pepelom žrtev iz taborišča Auschwitz.
Slovesnosti v Rižarni se je udeležilo večje število ljudi, veliko pa se jih je zbralo pred poslopjem tega bivšega taborišča. Slednji so izrazili svoje nestrinjanje z dejstvom, da je predsednik odbora za Rižarno občinski odbornik za kulturo Roberto Menia, sicer predstavnik Nacionalnega zavezništva, stranke, ki se je do nedavnega sklicevala na fašistično ideologijo. Sam Menia je bil s strani številnih navzočih deležen glasnega protestiranja in žvižgov.
