V cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode daroval tradicionalno sveto mašo. V nagovoru vernikom je med drugim dejal, da se ob današnjem prazniku spomnimo vseh, ki so pred nami odšli v občestvo svetih, kjer se človek znajde pred Kristusom sodnikom, ki je resnica sama. "Kristus ni tisti sodnik, ki je zaslepljen od jeze, kot so ga ponesrečeno slikali nekateri," je dejal.
Popoldne je bila na Žalah tudi žalna slovesnost ob Lipi sprave in Odrešenikovem znamenju, ki jo je pripravilo gibanje Združeni ob Lipi sprave, namenjena pa je bila bratomornemu holokavstu in vsem žrtvam vojn, tudi osamosvojitvene. Pobudnik gibanja Stanislav Klep je na žalni slovesnosti med drugim dejal, da je predlog zakona o grobiščih razviden poskus oblasti izogniti se obsodbi državnega terorizma svoje predhodnice, zato ni upanja, da bi najvišje državno predstavništvo bilo sposobno sprejeti deklaracijo o narodni spravi. Obstaja pa upanje, je dejal, da državni zbor vendarle zmore toliko demokratične zavesti, da bi prepustil odločitev o narodni spravi državljanom in da se bo državni zbor odločil za plebiscit o tej, za narodovo samozavest in prihodnost temeljni zadevi. Prisotnost policije in vojske sta bila za Združene ob lipi sprave tehtna povoda, da so slovesnosti danes pripisali tudi državni pomen, ne oziraje se na to, da se slovesnosti ni udeležil nihče iz državnega vrha.
Predsednik republike Milan Kučan je v spomin na žrtve medvojnega in povojnega zla položil vence na Teharjah pri Celju in na Frankolovem.
Delegacija republike Slovenije, ki jo je vodil predsednik DZ Borut Pahor, se je na pokopališču v Gonarsu ob kostnici in spomeniku internirancem poklonila spominu več kot 400 slovenskim žrtvam fašištičnega nasilja, ki so med drugo svetovno vojno umrle v tem italijanskem koncentracijskem taborišču.
Na žalni slovesnosti na osrednjem komemorativnem prostoru partizanskega grobišča na pobreškem pokopališču pa je imel govor mariborski župan Boris Sovič. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavnik ZZB NOB Janko Vidmar, predstavnik Slovenske vojske major Borut Vitek, predsednik ZVV za Slovenijo-Maribor Alojz Kovačič in predsednik Policijskega veteranskega društva Sever-Maribor Zvonko Vršič. Po slovesnosti na pobreškem pokopališču je delegacija položila venec tudi na grobišče padlim v prvi svetovni vojni.
Žalna slovesnost je bila danes tudi ob množičnem grobišču Lancovo pri Radovljici, kjer se je zbralo več kot sto ljudi. Na Lancovem naj bi bilo po vojni pobitih več kot tisoč Hrvatov in Banatskih Nemcev, njihovo dejansko število pa bi lahko ugotovili le z izkopoma, ki pa ju kranjsko državno tožilstvo za zdaj še ni zahtevalo.
Na povojno grobišče v Slovenski Bistrici, kjer so izkopali ostanke 231 žrtev povojnih pobojev, pa je danes spominjalo le nekaj svečk domačinov in sorodnikov ubitih, morda pa se bodo žrtev bolj množično spomnili tudi drugi, ko bodo za ubite uredili primerno spominsko obeležje.
Zgodovina praznovanja vseh svetih
Cerkev na današnji dan že skoraj 1200 let obhaja praznik Vseh svetih. To praznovanje, ki temelji na občečloveškem spoštovanju umrlih in na krščanski veri v posmrtno življenje, se po tradiciji združi z obiskom pokopališč in molitvijo za pokojne tako v Cerkvi kot na pokopališčih. Posebni molitvi za pokojne pa je v katoliški cerkvi namenjen 2. november - spomin vseh vernih rajnih.
Po prvih pričevanjih so namreč praznik vseh svetnikov v Rimu obhajali 1. novembra že okoli leta 800, od tam pa se je prenesel v Francijo, Nemčijo in Španijo. Misel o prazniku vseh svetnikov - ne le mučencev, ki so se jih spominjali že v prvih krščanskih stoletjih - je dobila oprijemljiv izraz, ko je papež Gregor III. okoli leta 740 pri sv. Petru v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Leta 827 pa je papež Gregor IV. ukazal, naj se prvi dan v novembru v vesoljni Cerkvi slovesno praznuje spomin vseh svetnikov.
Prvi razlog, zakaj je Cerkev uvedla ta praznik, je predvsem ta, da je število vernikov tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej pri bogoslužju. Drugi razlog pa je ta, da naj bi na praznik vseh svetnikov popravili, kar med letom na praznike svetnikov po nemarnosti opustimo.
