V Sloveniji prvič obeležujemo dan slovenskega športa

Poslanci državnega zbora so 18. junija letos s 74 glasovi za in enim proti podprli nov praznik, ki je tudi prvi dan evropskega tedna športa. Ta v Sloveniji letos poteka šestič in se bo končal 30. septembra. Organizatorji želijo, da bi bilo v tem tednu okrog 200.000 dejavnih udeležencev. 

Za dan slovenskega športa so opredelili datum, ko sta veslaški dvojni dvojec v sestavi Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju leta 2000 v Sydneyju osvojila prva zlata olimpijska odličja za samostojno Slovenjo. To bo hkrati tudi prvi dan evropskega tedna športa, ki bo v Sloveniji letos potekal šestič, in sicer med 23. in 30. septembrom. Organizatorji želijo, da bi bilo v tem tednu 200.000 aktivnih udeležencev.

Že v ponedeljek, dva dni prej, je Slovenijo obiskal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach.

"Nacionalni praznik slavi šport v najširšem smislu, od prvih otroških korakov na športnih igriščih do vrhunskih športnih dosežkov na največjih tekmovanjih, predvsem pa poudarja pomen redne telesne dejavnosti za zdravje in dobro počutje vseh nas," so zapisali pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Olimpijski komite Slovenije, nacionalne zveze, klubi in druge organizacije, ne le športne, bodo pripravili številne športne in rekreativne dogodke v državi. Povabljeni so vsi, od najmlajših v vrtcih do upokojencev, invalidi ter tudi zaposleni delavci. Tako bodo v Novem mestu 60. po vrsti pripravili igre zaposlenih, ki bodo nekaj časa delali, nato pa bodo imeli čas za športne dejavnosti. Pridružili se jim bodo tudi drugod.

Osrednje dogajanje na Trgu republike

Z osrednjo prireditvijo na Trgu republike v Ljubljani so obeležili prvi dan športa kot državni praznik. Častni pokrovitelj praznika, predsednik države Borut Pahor, je pri tem izpostavil pomen športa za zdravje, ugled države in povezanost naroda. Prireditev je popestril nastop Gimnastičnega kluba Sokol Bežigrad, ki pa je postregel z nepričakovanim presenečenjem – nastopili so namreč veterani gimnastičnega kluba in dokazali, da je šport brez dvoma dejavnost za vse generacije. 

"Danes je državni praznik, s Trga republike pošiljamo vsem Slovencem lepe želje. Dan športa je pomemben za naše zdravje, posebej pomembno je to vidno v času pandemije koronavirusne bolezni. Gre tudi za veselje, radost. Tisti, ki se s športom ukvarjamo rekreativno, vemo, da brez njega ne moremo," je uvodoma povedal Pahor.

Na dan slovenskega športa je predsednik republike tudi vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge Atletski zvezi Slovenije ob 100-letnici organiziranega delovanja atletike v Sloveniji kot množičnega in vrhunskega športa. Predsednik pa je sprejel tudi parašportnike, ki so mu izročili parašportno zavezo gibanju.

"Danes je štela čisto vsaka oblika telesne dejavnosti in na OKS-ZŠZ smo ponosni, da nam je na prvi dan slovenskega športa v pogon uspelo spraviti ogromno številko Slovenk in Slovencev, ki so s svojo telesno dejavnostjo izrazili svoj odnos do športnega udejstvovanja, odnos do tiste družbene dejavnosti, ki ima številne pozitivne učinke: krepi zdrave, vzgaja, spodbuja pozitivne vrednote in povezuje Slovenijo," je povedal Bogdan Gabrovec, predsednik OKS in pozval k telesni aktivnosti tudi v nadaljevanju tedna, ko se bo odvijal Evropski teden športa in skupaj z njim številne organizirane športne aktivnosti. 

Prvi podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenija Janez Sodržnik je poudaril, da je praznik namenjen vsem in nosi sporočilo zdrav duh v zdravem telesu. Meni, da je Slovenija v športnem vrhu ne le zaradi uspehov vrhunskih športnikov, ampak tudi zaradi vsakodnevnega udejstvovanja prebivalcev v športu.

Ob prvem obeleževanju dneva športa je tudi slovenski telovadec Miroslav Cerar izpostavil, da šport Slovence združuje. "Spomnimo se velikih uspehov slovenskih športnikov in prireditev, ko pravzaprav težko najdemo Slovenca, ki se ne bi veselil dogodkov," je dejal.

Aktivnosti tudi v domovih starejših občanov

V Domu starejših občanov Ljubljana Bežigrad danes prirejajo športni dan za stanovalce. Udeležilo se ga je več kot 50 stanovalcev z različnimi kognitivnimi in motoričnimi sposobnostmi. "Izbrali smo aktivnosti, ki nam pokažejo, v kakšni telesni pripravljenosti so naši stanovalci.  Aktivnosti so s kolesom na Vršič, Cooperjev krog, doseg prstov na nogi, doseg naprej v sedečem položaju, vstajanje s stola, spoznavne sposobnosti in risanje ure," so zapisali v sporočilu za javnost.

 Z aktivnostmi ocenjujejo koordinacijo, hitrost, ravnotežje, agilnost, gibčnost zgornjega in spodnjega dela telesa, zmogljivost in vzdržljivost mišic nog, aerobno vzdržljivost in kognitivne sposobnosti.

"Zaradi vse hitrejšega staranja prebivalstva se pogostost demence oz. kognitivnega upada povečuje. Potrebno je aktivno iskanje ter spremljanje v tej ogroženi populaciji. Za tako iskanje so najbolj primerni kratki testi kognitivnih sposobnosti, kot sta kratek preizkus spoznavnih sposobnosti in test risanje ure." 

 Začetek športa pri nas: telovadno društvo Južni Sokol

Začetek organiziranega športa na Slovenskem sega v leto 1863, ko je bilo 1. oktobra ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol. S tem so bili postavljeni temelji za razvoj organiziranega športa v Sloveniji, razvoj športa v šolah, razvoj športnih društev, izobraževanja kadrov in oblikovanje trdne podlage za številne dosežke naših športnikov.