Slovenija je leta 2020 postala osma država na svetu z dnevom športa

Poslanci državnega zbora so 18. junija 2020 s 74 glasovi za in z enim proti podprli nov praznik na dan, ko so športniki samostojne Slovenije leta 2000 v Sydneyju prvič prejeli zlata olimpijska odličja. Priborili so si jih veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju. Na prvi dan športa so Olimpijski komite Slovenije (OKS) in strelska ter veslaška zveza na Bledu obeležili 20-letnico tega zgodovinskega uspeha.

Osrednja prireditev pred tremi leti je bila 23. septembra dopoldne na Trgu republike v Ljubljani. Častni pokrovitelj praznika je bil tedanji predsednik države Borut Pahor, ki je na ta dan med drugim pripravil dan odprtih vrat v svojem kabinetu. Dva dni prej pa je kot napoved dogodkov Slovenijo obiskal predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach.

OKS, nacionalne zveze, klubi in druge organizacije, ne le športne, so odtlej na dan športa pozvane, da pripravijo številne športne in rekreativne dogodke v državi. Povabljeni so vsi, od najmlajših v vrtcih do upokojencev, invalidi ter tudi zaposleni delavci. Praznik športa je obenem tudi prvi dan evropskega tedna športa.

OKS in njene članice si prizadevajo s praznikom povečati zavedanje o pomenu telesne in športne dejavnosti ter s tem nagovoriti tudi vse tiste, ki se s športom ne ukvarjajo. Dan slovenskega športa naj bi spodbujal vrednote biti telesno dejaven, uživati življenje in skrbeti za dobro počutje, hkrati pa je krovna športna zveza prepričana, da je to praznik vseh državljank in državljanov v Sloveniji.

Pobuda OKS za praznično obeleževanje dneva športa je vse od prve predstavitve doživela pozitiven odziv. Ne samo slovenska športna javnost, pobudo OKS so podprli tudi lokalne skupnosti, strokovni svet vlade za šport, poslanske skupine in številni drugi.

Predstavitev dneva in tedna športa so pred dobrimi tremi leti pripravili v ljubljanskem Tivoliju na letnem telovadišču Narodnega doma. Slednji je neposredni naslednik Južnega sokola, ki je bil ustanovljen leta 1863 in je začetnik organiziranega športa med Slovenci.

OKS je zato sprva predlagal, da bi imeli športni praznik 1. oktobra. Poslanci so se odločili za drug, dve desetletji star datum, ki seže v moderno dobo izjemnih slovenskih mednarodnih športnih uspehov.