'Holmec – simbol odločnosti, hrabrosti in požrtvovalnosti slovenskih policistov'

Slovenski policisti so 27. junij izbrali za dan Policije v spomin na začetek konflikta na nekdanjem mejnem prehodu Holmec. Tam je namreč 27. in 28. junija 1991 potekal eden od spopadov slovenske osamosvojitvene vojne. Spopadli so se pripadniki slovenske milice oz. Policije in teritorialne obrambe na eni ter na drugi strani pripadniki Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki so dobili ukaz zasesti mejni prehod.

Na slovesnosti so se spomnili v bojih padlih takratnih rezervnih policistov Željka Ernoića in Bojana Štumbergerja. Padla sta v bojih z JLA, ki je dobila ukaz zavzeti mejni prehod na meji z Avstrijo, a ji to ni uspelo. Konflikt na mejnem prehodu Holmec se je začel že dan prej, 27. junija 1991, zato so si slovenski policisti ta datum izbrali za svoj praznik, dan Policije, ki so ga obeležili z današnjo slovesnostjo. Na njej so se spomnili tudi vseh drugih policistov, ki so drugje padli v bojih za samostojno Slovenijo ali so življenje izgubili v zadnjih treh desetletjih pri opravljanju službenih dolžnosti.

"Spopad, ki je bil za pripadnike milice in teritorialne obrambe na Koroškem ognjeni krst, je bil kljub primanjkljaju orožja, streliva in zvez izpeljan učinkovito. Tesno sodelovanje vseh, miličnikov, pripadnikov Teritorialne obrambe, civilistov in sanitete je omogočilo zmago na Holmcu," sta v epilogu publikacije z naslovom Boj na Holmcu, objavljene leta 2006, zapisala avtorja Vladimir Prebilič in Damijan Guštin.

Dodala sta, da je bil za svetovne razmere to spopad majhnih razsežnosti, vendar je bil še kako pomemben za Koroško in Slovenijo. "Tudi ta zmaga in brezkompromisnost Teritorialne obrambe in miličnikov je prepričala najvišje avtoritete v strukturah JLA, da Republika Slovenija razpolaga s pomembno silo, ki so jo pred tem odkrito podcenjevali. Sporočilo bojev na Holmcu je prepričalo tudi ostale poveljnike stražnic, da so se predali brez spopadov. Sporočilo, da po takem spopadu ne dovolijo vrnitve JLA na mejo, je bilo eno od vodil slovenski delegaciji na pogajanjih na Brionih," sta zapisala avtorja.

Navedla sta tudi, da čeprav je spopad zahteval pet smrtnih žrtev, devet težko ranjenih in pet lažje ranjenih vojakov, so analize spopada pokazale na dosledno spoštovanje določil mednarodnega vojnega in humanitarnega prava. Vsem ranjenim je bila nudena zdravniška pomoč, ne glede na to, na kateri strani se je posameznik boril. "Iz razgovorov in dostopnih dokumentov je razvidno spoštovanje nasprotnika in izogibanje nepotrebnim žrtvam," sta v omenjeni publikaciji še zapisala Prebilič in Guštin.

Od bojev na Holmcu je minilo trideset let, a spomini so  še  danes zelo živi. Srditi boji so trajali tri dni, a ni bilo zaman. Prehod je ostal slovenski. "Dejstvo je, da je bila to prva izbojevana bitka za samostojno Slovenijo, da je bilo tri dni po spopadih na Holmcu praznih vseh 15 karavl na Koroškem, da je bila 4. julija vsa koroška regija osvobojena," pripoveduje nekdanji poveljnik specialne enote Zlatko Halilovič.

"Želeli bi si, da bi tista enotnost, tista preudarnost, tista odločenost, tisti pogum in tisto znanje združili v teh tridesetih letih. Da bi živeli lepo, mirno in svobodno življenje v tej prelepi Sloveniji," pravi in dodaja, da je tudi udeležba na današnji proslavi na Holmcu dokaz razklanosti. Vabljeni so bili namreč le nekateri.

Pahor: Slovenska Policija varnost domovine zagotavlja tudi danes in tako bo tudi v prihodnje

Na današnji slovesnosti so se spomnili dogodkov na nekdanjem mejnem prehodu Holmec leta 1991 ter vseh drugih osamosvojitvenih dogodkov, v katere so bili vključeni pripadniki takratne milice, ki so se ob pomoči teritorialne obrambe in ljudstva skupaj uprli agresiji JLA.

Poleg predsednika države Boruta Pahorja so se slovesnosti ob dnevu Policije udeležili tudi generalni direktor Policije Anton Olaj, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in šolska ministrica Simona Kustec.

Predsednik republike je dejal, da je mejni prehod Holmec v našem spominu zaznamovan kot simbol odločnosti, hrabrosti in požrtvovalnosti slovenskih policistov, ki so skupaj s Teritorialno obrambo branili in obranili mejni prehod. S tem so po Pahorjevih besedah simbolno in dejansko zavarovali nastajajočo suverenost in ohranili povezanost novonastale države s svetom.

Ob dnevu slovenske Policije je dejal, da je obranila in varovala prebivalce in svojo domovino. "Njeno varnost zagotavlja tudi danes in tako bo vedno v prihodnje," je poudaril. Spomnil je na dosedanji razvoj Policije in dejal, da je to danes sodobna Policija ter da je visoka stopnja varnosti, ki jo uživamo v Sloveniji, prepoznana in nam jo zavidajo mnogi. "Zato smo dolžni storiti vse, da bo tako tudi v prihodnje. Pri tem pa imejmo vsi pred sabo dejstvo, da delamo z ljudmi in za ljudi. Ob tem, ko policija skrbi za našo varnost, brezpogojno spoštuje naše pravice in dostojanstvo slehernega posameznika ali skupine," je zbranim policistom in drugim gostom dejal predsednik Pahor.

Tudi Hojs je poudaril pomen dogodkov na Holmcu, kjer so padle prve žrtve na strani slovenske Policije. "Holmec je na žalost bil tudi kraj, kjer se je prvič, nedolgo po naši osamosvojitvi, poskušalo diskreditirati in omalovaževati naše osamosvojitelje. To jim ni uspelo," je dejal minister. Dodal je, da aktualna vlada želi in bo policiji omogočila kar največji in najmodernejši razvoj ter ocenil, da policija že veliko let ni bila deležna takšne podpore v materialnem smislu kot v zadnjih dveh letih, naložbe pa da se še obetajo.

Pripravljen je že nov zakon o organiziranosti in delu Policije, je spomnil Hojs in za jesen napovedal še nov zakon o pooblastilih slovenske Policije. Povedal je, da bo v četrtek vlada razpravljala, minister pa verjame, da mu bo tudi dala mandat, da podpiše pogodbo, s katero bodo v naslednjih štirih letih zgradili in preselili Policijo v samostojni kompleks.

Generalni direktor Policije pa se je v nagovoru med drugim dotaknil aktualnega dogajanja in dejal, da je pred Policijo nov izziv. To je zagotavljanje varnosti v okoliščinah predsedovanja Svetu EU, zaradi česar bodo nedvomno pod lupo evropske javnosti. "Sprejmimo to kot priložnost, da bo Slovenija v prihodnje kot ena od najbolj varnih držav v svetu tudi bolj prepoznavna kot pravna država. Če hočemo to doseči, pa moramo v policijskih postopkih ravnati ne samo nepristransko, ampak tudi že na videz nepristransko. Pred zakonom smo vsi enaki. Pri varovanju javnih shodov moramo pod enakimi pogoji varovati pravice ljudi in skupin do svobodnega izražanja mnenj," je dejal Olaj.

Dejal je tudi, da mora Policija postopati "do vseh enako" in se tako navezal na nadzor nad delom Policije. Ker so bili izraženi dvomi v to, lahko te po njegovih besedah odvrnejo le z objektivno analizo oziroma nadzorom. "Nič ne bomo pometli pod preprogo," je dejal.

Slovesnosti s kulturnim programom so se udeležili tudi predstavniki veteranskih organizacij in Slovenske vojske, župani občin Mežiške doline in nekateri drugi gosti.