Dan rožnatih majic: 'Prevečkrat se zgodi, da smo priče nasilja tiho'

Vsako zadnjo sredo v februarju obeležujemo dan rožnatih majic. Gibanje za boj proti medvrstniškemu nasilju izvira iz Kanade, kjer sta se leta 2007 dva srednješolca David Shepherd in Travis Price v bran postavila sošolcu, ki so ga vrstniki zasmehovali in ustrahovali zaradi rožnate majice, ki jo je nosil v podporo svoji mami z rakom na dojki. Kupila sta 50 rožnatih majic in jih razdelila med prijatelje, s tem pa sošolcu izkazala solidarnost. 

Njuna akcija je kmalu prerasla v svetovno gibanje. Danes na ta dan ljudje rožnate majice nosijo kot simbol boja proti nasilju, še posebej med mladimi v šolah. Oblekli so jih tudi naši novinarji in uredniki. 

"Lagala bi, če bi dejala, da je medvrstniško nasilje nov pojav, saj je bilo zbadanje prisotno tudi, ko sem bila sama v šoli. Že takrat se je prevečkrat zgodilo, da so bili nekateri zaradi zunanjega videza, nacionalnosti ali finančne stiske tarče neprijaznih besed in celo fizičnega nasilja," pravi novinarka POP IN Eva Mavrič. Spomni se, da je na račun zunanjega videza tudi sama slišala marsikatero zbadljivko, ki pa zaradi podpore družine in prijateljev k sreči ni zabolela toliko, kot bi lahko.

"Ko z očmi odrasle pogledam nazaj, mi je žal, da se nisem bolj aktivno zavzela za tiste, ki podpore niso imeli. Prevečkrat se namreč zgodi, da smo očividci raje tiho, kot da z zavzemanjem za dober namen nase pritegnemo pozornost. Tudi zato sem vesela, da lahko sedaj sodelujem pri akciji naše medijske hiše, ki namesto medvrstniškega nasilja podpira prijateljstvo! Predvsem v sodobnem času, ko se je nasilje premaknilo na splet, je ključno, da se o tem pogovarjamo vsi!" je še dodala. 

Urednica redakcije Katja Horvat Plevnik je poudarila, da se t. i. bullying začne že pri petletnikih. "To vem iz osebne izkušnje. Najslabša stvar, ki jo slišim okoli sebe, v garderobi v vrtcu, na igrišču, tudi v družini, naj otroke pustimo, da se bodo sami zmenili med seboj. Ne! Naša naloga je, da jim pomagamo reševati nesporazume, da jih naučimo pravilnega odziva in jim damo orodja, kako se ustrezno spopasti s frustracijami," je povedala in dodala, da jih učimo plavati in voziti kolo, ne učimo pa jih o medsebojnih odnosih. "Kar je nesprejemljivo zanje in za družbo."

Novinarka oddaje Svet na Kanalu A Sara Volčič je v svoji dolgoletni novinarski praksi že ničkolikokrat govorila z mladimi, ki so bili bodisi žrtve bodisi so povzročali medvrstniško nasilje. "Opažam, da je najlažje definirati, prijaviti, obsoditi telesno nasilje, in družba je na to zelo senzibilizirana, kar je dobro. V razmahu pa so psihično in verbalno nasilje ter seveda spletno nasilje, ki vplivajo uničujoče na odraščajoče mlade ljudi. Te vrste nasilja je težje preprečevati, težko je to ustavljati, težko je žrtvam takšnega nasilja prositi za pomoč in sploh opredeliti, kaj se jim dogaja," je poudarila. 

Meni namreč, da včasih odrasli, h katerim se zatečejo po pomoč, ne razumejo, kako zelo prizadene, ko te sošolke ali sošolci "samo" malo zafrkavajo ali te "samo" izločijo iz skupine na telefonu ali se "samo" pretvarjajo, da te ni. "Neko dekle je zaradi tega padlo v globoko stisko in poskušalo storiti samomor pri komaj 13 letih! Zato je treba ostreje in predvsem hitreje poseči, ko se začnejo mladi pogosto v skupinah spravljati na nekoga, pa četudi 'samo' verbalno, ko ga osamijo, ga šikanirajo, ga žalijo, ker ima morda po njihovem mnenju zastarela oblačila ali nima vseh stvari, ki jih oni imajo, ali ker je preprosto drugačen ali drugačna," je odločena.  

Dodaja, da morajo odgovorni odrasli to prepoznati pravočasno in reševati, če se nasilje že zgodi, hitro in učinkovito. "Predvsem pa moramo biti  vsi starejši za zgled, kako je prav obnašati se, kako je prav razreševati razlike, ki so med nami, tudi konflikte," še pravi. 

"V nobenem pogledu ne bi kot družba smeli odobravati in spodbujati medvrstniškega nasilja in mladostnikom, ki so žrtve, pomagati. Kajti s tem, ko smo tiho ali ko se obrnemo stran, samo dajemo moč tistim, ki povzročajo nasilje. Žrtev pa samo še bolj trpi. O tem je treba glasno govoriti in povzročitelje kaznovati," je prepričana Barbara Bašić, novinarka oddaje Svet na Kanalu A. 

Žrtev medvrstniškega nasilja je bila v osnovni šoli tudi Nuša Dekleva, novinarka oddaje Svet na Kanalu A. "Velikokrat sem bila deležna zmerjanja in različnih žaljivih vzdevkov. Ko si starejši in ko nekaj časa mine, začneš na situacijo gledati drugače. In čeprav se zavedaš, da so bili nasilneži prav tako otroci, grenki spomini ostanejo za vedno," je delila. 

"Medvrstniško nasilje v vseh oblikah od fizičnega nasilja do psihičnega nasilja (ustrahovanj, groženj, zaničevanja ...), prisotnega tako v fizičnem kot virtualnem svetu, je treba zaustaviti, saj na mladih pušča resne posledice, ki jih otroci in najstniki s seboj nemalokrat odnesejo tudi v odraslo življenje. Namesto tega moramo med mladimi krepiti razvoj empatije, s katero vsi skupaj lažje soustvarjamo prijazen svet," meni novinarka oddaje Svet na Kanalu A Danica Jovanović. 

"Kaj bi sama povedala o medvrstniškem nasilju? Da bi mu morali kot posamezniki in kot družba odločno nasprotovati. Nasilje do drugega ne pokaže tvojih mišic, precej bolj pogumen je po mojem mnenju tisti, ki na miren način izrazi svoja čustva: srečo, veselje ali pa jezo in frustracijo. Na glas povedati, kako se počutiš, zahteva ogromno poguma," pravi Rebeka Tomaduz, novinarka oddaje Svet na Kanalu A.