Dan reformacije tudi kot spomin na začetke slovenskega jezika

Ob današnjem prazniku bodo v cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti pripravili evangeličansko bogoslužje, ki ga bo vodil škof Leon Novak. Udeležil se ga bo tudi predsednik republike Borut Pahor.

V ljubljanskem Cankarjevem domu bodo premierno uprizorili stripovski stand up Reformatorji na odru, s katerim bodo spomnili na avtorja prve slovenske slovnice in prvega celotnega prevoda Biblije v slovenščino, Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina.

Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek v Krškem. Minister za kulturo Vasko Simoniti je kot slavnostni govornik poudaril, da je reformacija odprla duhovno pot uveljavitvi slovenščine. Dobila je možnost, da se razvije kot knjižni jezik, slovenski protestantski pisci pa so to nalogo po njegovih besedah več kot odlično opravili. 

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.

Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik. V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992.

Zorčič ob dnevu reformacije: Takšno povezovalno miselnost potrebujemo tudi danes

Eno temeljnih sporočil reformacije je potreba po prenovi duhovnega življenja in družbe, ki je zapadla v krizo identitete, moralnih in kulturnih vrednot ter obtičala v pasivnem opazovanju, je v poslanici ob današnjem dnevu reformacije zapisal predsednik DZ Igor Zorčič. Po njegovem mnenju potrebujemo povezovalno miselnost tistega časa.

V zapisu je Zorčič spomnil, da je versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, ki je primarno želelo prenovo Rimskokatoliške cerkve, celotni zahodni kulturi in civilizaciji prineslo veliko več. Omenil je Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in Sebastijana Krelja, ki so po njegovih besedah znali prepoznati splošne vrednote preporoda, ki ga je prinesel protestantizem.

Duh reformacije je v tistih viharnih časih povezoval tako verujoče kot neverujoče z vrednotami, ki so globoko zasidrane v našem narodovem bistvu. Takšno povezovalno miselnost po Zorčičevem mnenju potrebujemo tudi danes. "Tudi danes ne smemo preslišati sporočil reformatorskega preporoda, da so, kadar obtičimo v močvirju lastnih nesoglasij in delitev, spremembe nujne in si moramo zanje vsi iskreno prizadevati," je zapisal.

Janša o jeziku in kulturi kot temeljih nacije

Slovenski jezik in kultura sta vtisnjena v narodovo zavest ter sta ključna temelja, zaradi katerih smo postali nacija in smo svojo samobitnost potrdili s samostojno ter suvereno državo Slovenijo, je v poslanici ob današnjem prazniku, dnevu reformacije, "ko obeležujemo rojstni dan slovenskega knjižnega jezika", zapisal predsednik vlade Janez Janša.

"Pot do tam pa je bila dolga in naporna. Zaznamujejo jo številni dogodki v naši zgodovini. Lepi in navdihujoči, pa tudi taki, ko je bil naš obstoj ogrožen. Vendar smo skoznje rasli, se učili in napredovali kot narod. Krepili smo svoj občutek za preživetje. Stali in obstali. Obranili in ohranili svoj jezik in kulturo. To srce slovenstva. Naše fizično in duhovno središče," so premierjeve besede povzeli v kabinetu predsednika vlade.