Na današnji dan leta 1517 je profesor za biblijsko teologijo Martin Luter na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o potrebni prenovi Cerkve in tako pokazal na cerkveno krizo. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva: luteranske oz. evangeličanske cerkve, Zwinglijeve ter Kalvinove reformirane cerkve in anglikanske cerkve v Angliji.
Reformacija prispevala k razvoju Evrope
Reformacija kot versko in družbeno gibanje za reformiranje katoliške cerkve pa tudi protestantizem kot krščanska vera, ki priznava Biblijo za edino versko avtoriteto, sta zelo prispevala h kulturnemu, posvetnemu, socialnemu, gospodarskemu, narodnostnemu in političnemu razvoju v Evropi. Močan odmev so Lutrovi nauki imeli tudi v slovenskih deželah.
Praznik tolerance
Reformacijsko prepričanje in verovanje, da je edina pot posameznikova osebna, notranja vera, brez posrednikov med človekom in bogom, je namreč močno povzdignilo pomen človeka in njegove osebnosti in s tem tudi njegovih pravic in odgovornosti do vseh institucij, od cerkve do države. Protestantsko pojmovanje posameznikove svobode vesti in enakosti ljudi v osnovnih verskih pravicah je pognalo korenine za vrednoto v medčloveških. Zato je dan reformacije po splošnem prepričanju predvsem praznik tolerance.
Z idejo, da je potrebno pri bogoslužju uporabljati materni jezik, se je nenazadnje pojavila marsikje ideja o organizaciji šolstva: protestantske vere ni bilo mogoče širiti, če se prej ljudi ni naučilo brati. Prav protestantska etika naj bi prinesla velike spremembe v gospodarski in socialni razvoj Evrope: prek sestavin omenjene etike, kot je predanost poklicnemu delu, pridnost in delavnost, se je oblikoval novi proizvodni način, ki je upošteval dosežke znanosti, spremenjene materialne zmožnosti in nove vrednote.
Primož Trubar: osrednji lik reformacije na Slovenskem
Nove ideje so kmalu prišle tudi v slovenski prostor, osrednja osebnost slovenskega protestantizma pa je postal Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Napisal je tudi prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo nasploh, v njej pa se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju mnogih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih. Pomen slovenskih protestantov za slovensko književnost povečuje tudi dejstvo, da od protestantskih del do leta 1675 ni izšla več nobena knjiga v slovenskem jeziku.
Protestanti na vzhodnem delu Slovenije
Od vseh protestantskih cerkva je danes v Sloveniji največ pripadnikov Evangeličanske cerkve. Večina od 20.000 članov, ki so sicer organizirani v 13 cerkvenih občin, živi v Prekmurju. Tukaj se je največ protestantov ohranilo zato, ker je v 16. stoletju spadalo pod Ogrsko, večina prebivalstva v tej državi pa je v nasprotju z rimskonemškim cesarstvom, kamor so spadale tudi slovenske dežele, sledilo veri svojih protestantskih zemljiških gospodov.
