'Premalo je zavedanja, da je skrb za kulturo pravzaprav skrb za ohranjanje naroda'

Danes praznujemo dan Primoža Trubarja, letos praznik mineva v luči 500-letnice reformacije. Za spominski dan avtorja prve knjige v slovenskem jeziku in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je bil izbran domnevni datum njegovega rojstva. 

Pobudo za državni praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Posredoval jo je tedanjemu predsedniku Slovenskega centra Pen Tonetu Peršaku, ta pa dalje v DZ. Poslanska skupina SD je oblikovala predlog, ki ga je junija 2010 sprejel DZ.

Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.

Na proslavi pozivi k materialni krepitvi področja kulture

Današnji dan so v DZ obeležili s proslavo. Predsednik odbora za kulturo Dragan Matić je v svojem nagovoru poudaril, da je današnji državni praznik posvečen eni najpomembnejših osebnosti slovenske zgodovine. Spomnil je, da je Trubar svoje ljudi nagovarjal z "moji lubi Slovenci", nam podaril prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku ter nas povezal s tedanjo sodobno Evropo. "Skupni jezik je med slovenskih ljudstvom okrepil in utrdil zavest o skupni pripadnosti in povezanosti. S tem smo Slovenci pridobili možnost, da iz razdrobljenega ljudstva prerastemo v narod," je povedal Matić in spomnil, da so slovenski knjižni jezik in prve knjige, tiskane v slovenskem jeziku, povezane tudi z reformacijo, katere 500. obletnico obeležujemo letos.

Matić se je ozrl tudi na trenutno stanje v slovenski kulturi. Kulturo po njegovih besedah žal javnost vse pogosteje razume kot strošek in zato predlaga, da naj bo prepuščena trgu. "Premalo je zavedanja, da je skrb za kulturo pravzaprav skrb za ohranjanje naroda. Da je to pravzaprav smisel naše samostojnosti in državnosti."

Opomnil je tudi na pomen Turjaškega gradu, eminentnega kulturnega spomenika v neposredni bližini Trubarjevega rojstnega kraja, ki propada, namesto, da bi se razvijal v polni kulturni funkciji. Po Matićevih besedah je lahko primer gradu opomnik, kaj se dogaja s slovensko kulturo. "Nujno je, da po letih krize prevlada spoznanje, da so vlaganja v kulturo nujna," je dejal in napovedal, da si bodo v zadnji četrtini mandata v DZ prizadevali zato, da kultura končno dobi boljšo materialno osnovo.

Dan odprtih vrat v uradu predsednika

V uradu predsednika republike Boruta Pahorja so pripravili dan odprtih vrat, predsednik pa je ob današnjemu dnevu podelil tudi jabolko navdiha jezikoslovcu Kozmi Ahačiču ter prevajalcu, komiku in po novem tudi pisatelju Boštjanu Gorencu - Pižami. Ahačič si je priznanje prislužil za prvi slovnici, ki sta ciljno napisani za osnovnošolce in dijake - Kratkoslovnico in Slovnico na kvadrat, Gorenc pa za prvenec sLOLvenski klasiki 1.

Pahor je nagovoril vse Slovence doma in po svetu. Omenil je, da je sicer Trubarjev dan eden bolj pozabljenih praznikov med Slovenci, za katerega mnogi menijo, da poteka oktobra, ne pa na današnji, domnevni dan Trubarjevega rojstva. Poudaril je tako pomen avtorja Katekizma in Abecednika kot tudi drugih reformatorjev, med njimi Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina.

Predsednik je menil, da Slovenci vse prevečkrat pozabljamo, da imamo dolge, močne in slavne korenine: "Slovenci nismo nek prehlajen predmet zgodovine od danes do jutri, ampak smo majhen narod, ki smo z državo postali nacija." Seveda se je v pol tisočletja od reformacije nabralo tudi kaj, kar nam ne služi kot slaven spomin temveč kot opomin, a kljub temu smemo po Pahorjevih besedah "z nekim optimizmom in samozavestjo in ponosom gledati tudi naprej in prihodnost videti z upanjem in ne s strahom".