Brglez: Službe DZ ob preiskavi skrbele za zavarovanje Šircljeve integritete

Poslanec SDS Andrej Šircelj je danes zatrdil, da ni kriv, obtožbe v preiskavi pa označil za absurdne. Dejal je, da ni sodeloval ali pomagal pri kateremkoli očitanem kaznivem dejanju. Po njegovem mnenju je celoten postopek preiskave nesorazmeren zlasti zato, ker proti njemu niso bile uvedene nikakršne druge prikrite metode in sred stva.

Kot je pojasnil, je bil na sedežu SDS drugačen postopek odvzema dokumentacije kot v DZ, kjer je po njegovih ocenah potekal nepravilno. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v DZ prejeli vso njegovo elektronsko pošto v približno šestmesečnem obdobju dela na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) v letu 2013. Podatkov ni posredoval on osebno, pač pa sta o tem po poslančevih besedah odločala predsednik DZ Milan Brglez ter generalna sekretarka DZ Uršula Zore Tavčar.

Ob tem ne verjame, da je med okoli 2000 zaseženimi elektronskimi sporočili kakšno od DUTB, čeprav dovoljuje tudi to možnost. Kot še pravi, nima težav glede zasežene pošte, a upa, da se ne bo izkoriščala v druge namene. "To je napaka, je poseg v mojo osebnost," je prepričan Šircelj.

V odredbi za preiskavo je po njegovih besedah omogočen zaseg strežnikov, kar je protiustavno in zato napoveduje razmislek o pritožbi. Povedal je tudi, da bo poskušal pridobiti soglasja pošiljateljev vseh 28 elektronskih sporočil, ki so jih kriminalisti pridobili na sedežu SDS, ter jih javno objavil.

Šircelj meni, da gre za kriminaliziranje njega osebno

Poslanec je ocenil, da gre pri preiskavi za dogodek, ki bi zaznamoval dogajanje pred nedeljskim referendumom o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ter za kriminaliziranje njega osebno.

Spomnil je, da je bil na DUTB do sredine septembra 2013 in v tistem času - razen tega, da so kot neizvršni direktorji imenovali izvršne direktorje - vse očitano v odredbi ni zadevalo neizvršnih direktorjev in njega osebno.

"Navsezadnje nisem videl niti ene pogodbe, ki so jo podpisali izvršni direktorji," je zatrdil Šircelj in dodal, da tako pogodb s takratnim glavnim izvršnim direktorjem DUTB Torbjörnom Manssonom ni videl, prav tako niso bile predložene na sejah upravnega odbora. Omenil je še očitek glede imenovanja Manssona ter med drugim dejal, da ga je prvič videl na razgovoru.

Šircelj se je dotaknil še očitkov glede potovanj v Stockholm. "Izvršni direktor lahko karkoli plačuje, vprašanje pa je, kako je on to delal. Jaz nimam niti pravice karkoli plačevati v zvezi s tem," je dejal in pojasnil, da je Mansson to zahteval od DUTB, ki da je plačal to pot. Sam pa je, kot pravi Šircelj, enemu od izvršnih direktorjev DUTB predložil tudi račun za taksi in za vlak na letališče.

Grims: Neuporaba posebnih metod zelo nenavadna

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) se je danes sešla na seji, na kateri je obravnavala osnutek zapisnika o nadzoru pooblaščene skupine komisije na sedežu uprave kriminalistične policije in NPU. Tega je opravila v torek, ko se je Šircelj znašel v kriminalistični preiskavi.

Poslanec stranke in predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims je sklical terensko sejo komisije, v okviru katere so obiskali NPU in upravo kriminalistične policije, da bi opravili nadzor nad njunim delovanjem. Pri teh aktivnostih so sodelovali člani komisije iz vrst SDS in SMC, ostali pa ne.

Predsednik KNOVS Grims je po seji povedal, da je neuporaba posebnih metod in sredstev NPU pri preiskavah v zvezi z DUTB zelo nenavadna. Praviloma se uporabljene metode namreč vedno stopnjujejo, hišna preiskava pa se kot drastičen ukrep uporabi šele v nadaljnjem postopku, je poudaril. KNOVS je ugotovil tudi, da NPU v minulem letu posebnih metod ni uporabil proti nobenemu od poslancev.

Po Grimsovih besedah so takšne odredbe napisane tako, da omogočajo fishing oziroma lovljenje podatkov, kar je po njegovem prepričanju zelo sporno. "Žal pa je to nekaj, kar presega neposredne pristojnosti komisije, in je to stvar odgovornosti tistih, ki takšne odredbe pišejo in jih potem uveljavljajo. Pa tudi vprašanje njihove resnicoljubnosti," je poudaril Grims.

Opozoril je, da so preiskave izvedli na prvi dan predčasnega glasovanja na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi, "ker se očitno nekateri strahovito bojijo zadostne udeležbe in zadostnega števila glasov proti".

Po Grimsovih besedah so se v stranki po preiskavi dogovorili za nekatere izboljšave svojega dela. Med drugim bo več neposredne osebne komunikacije med člani.

Policija je v torek sicer pojasnila, da je želela s hišnimi preiskavami pridobiti konkretne podatke o konkretni osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja, kot je to izhajalo iz odredbe preiskovalnega sodnika za izvedbo hišne preiskave. Nikakor pa ni hotela zaseči strežnika SDS.

Brglez: Službe DZ skrbele za zavarovanje Šircljeve integritete

Brglez zagotavlja, da so službe DZ ob preiskavi Širclja delovale primerno, predvsem pa skrbele za udejanjanje sodne odredbe ter zavarovanje integritete Širclja in DZ. Ob očitkih SDS, da je dovolil odnesti Šircljevo elektronsko korespondenco, je zatrdil, da ga kot predsednika zavezujeta sodna odredba in zakon.

Brglez je na današnji novinarski konferenci poudaril, da so v DZ, tudi on sam, aktivno sodelovali v smeri zaščite Šircljeve integritete. Zato so po njegovem mnenju nekatere izjave članov SDS na njegov račun neresnične in neprimerne. O tem, kaj je in kaj ni predmet zasega policistov, po Brglezovih navedbah ne odloča DZ, pač pa je to predmet sodne odredbe.

"Razumem, da je položaj stresen. A ni stresen le za poslansko skupino in stranko SDS, ampak tudi za druge poslance in zaposlene v DZ," je dejal Brglez. Ob tem je poudaril, da mora zaupati organom pregona, da delujejo objektivno, in da verjame, da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. Priznava pa, da si takih postopkov v DZ ne želi, ker "ne ustvarjajo klime, ki bi bila potrebna za to, da bi lahko delo v DZ potekalo nemoteno".

Zavarovanje poslančeve integritete, a sočasno dopuščanje, da preiskovalni organi skladno z odredbo sodišča opravijo svoje delo, je z njegovega vidika, kot pravi, najpomembnejše. Spomnil je, da je v torek odredil tudi prekinitev seje DZ in takoj sklical vse vodje poslanskih skupin, zatem pa se posvetoval o pravnih vidikih glede nadaljevanja seje.

Brglez je odgovoril tudi na nekatere očitke vidnih predstavnikov SDS glede postopkov v kriminalistični preiskavi v DZ. Prvak SDS Janez Janša je zjutraj dejal, da so preiskovalci v DZ ob strinjanju Brgleza odnesli celotno elektronsko korespondenco Širclja za določeno časovno obdobje v letu 2013. Brglez ob tem poudarja, da ga kot predsednika DZ zavezujeta sodna odredba in zakon. "Kaj si o tem mislim, je sploh zunaj vprašanja. Tudi nisem advokat katere od strani, pač pa je sodna odredba glede na obstoječo zakonodajo zame zakon," je poudaril.

Tudi na Šircljevo izjavo, da so bili postopki odvzema elektronske dokumentacije v DZ nepravilni, je Brglez odgovoril z zagotovilom, da so poskušali narediti vse za udejanjanje sodne odločbe in zakonov, sočasno pa za zavarovanje Šircljeve integritete ter integritete dela DZ.

Predsednik DZ je še poudaril, da smo pred zakonom vsi enaki in da so v tem primeru merodajne le odločbe zakona o kazenskem postopku, ki govorijo zlasti o tem, da je predstojnik organa obveščen o celotni zadevi, zatem pa mora ravnati v skladu z odredbo. "O tem, ali je ta sorazmerna ali ne, ne odločam sam in ne bi bilo neprimerno, da bi se spuščal v tovrstne ocene," je dejal.

Medtem pa danes še ni odgovoril na novinarsko vprašanje, ali so bili poslanci ob prejemu mandata opozorjeni, da se s službenim elektronskim naslovom odrekajo zasebnosti in je njihova celotna korespondenca na voljo v primerih, ko pride do preiskave. Je pa to po Brglezovih besedah dobro vprašanje, na katerega bo pisno odgovoril.

Pojasnil je, da so v skladu s sodno odredbo preiskovalcem predali elektronsko pošto Širclja za časovno obdobje od 20. marca do 13. septembra 2013. Glede na odredbo so lahko "od zunaj" posegli v zadevo le toliko, da so preiskovalci zasegli sporočila določenega časovnega obdobja, je povedal Brglez. Dodal je, da je do tega prišlo po usklajevanju s kriminalisti. V zapisniku je tako po predsednikovih besedah naveden tudi ugovor Šircljevega odvetnika Francija Matoza.

Ob tem je ocenil, da je za razliko od postopka kriminalistične preiskave v DZ letos spomladi postopek preiskave poslanca Andreja Širclja potekal bolj korektno in bil predvsem časovno daljši.

Zavrnil je še nekatere navedbe, da so takšni preiskovalni postopki posebnost slovenskega prostora, saj je ureditev po svetu po njegovih besedah zelo različna. Ob tem je navedel primer afere Hillary Clinton, ki je še marca 2015 vztrajala, da ne dovoli nadzora nad zasebnim strežnikom in ga ne želi predati. A je avgusta njen odvetnik predal tako zasebni strežnik kot prenosni disk, poleg tega pa je FBI od ameriškega State Departmenta zahteval predajo vseh strežnikov, ki so bili uporabljeni za komunikacijo s Clintonovo v času njenega ministrovanja. Najprej je State Department to zavrnil, zatem pa je FBI v samih prostorih zasegel štiri od teh strežnikov, je povedal Brglez.

Janša: Slovenija ima velik problem

Večerno oziroma nočno dogajanje v državnem zboru v zvezi s preiskavo komunikacije poslanca Širclja je danes pojasnil tudi predsednik SDS Janez Janša. 

Janša pravi, da so preiskovalci iz državnega zbora ob strinjanju predsednika državnega zbora odnesli celotno elektronsko korespodenco poslanca za določeno časovno obdobje v letu 2013, brez tega, da bi to komunikacijo filtrirali. Ob tem je poudaril, da so preiskovalci odnesli celotno korespondenco, ki jo je opravljal poslanec v petih mesecih v letu 2013 preko strežnika državnega zbora. "Med tem so med drugim tudi zapisniki sej poslanske skupine SDS in vsa ostala pošta, ki jo je dobival preko tega strežnika," je pojasnil predsednik SDS. Ob tem je Janša dejal, da ima Slovenija velik problem. "Ima vodstvo policije, ki mora skrbeti za našo varnost in laže o očitnih dejstvih. To za nobeno državo ni dobro in bi nas moralo vse skrbeti," je poudaril. 

Na vprašanje o tem, kako bo stranka ukrepala ob dejstvu, da se je s tem, da preiskovalci odnesejo celotno elektronsko komunikacijo strinjal predsednik državnega zbora, je predsednik SDS dejal, da so nekaj mesecev nazaj mediji objavljali podobno elektronsko korespondenco, ki je bila zasežena na strežniku NKBM. "Po javno objavljenih sporočilih prisotnih organov je to korespondenco medijem predajal eden od vodij preiskav na NPU, ki se je v tem času upokojil in so proti njemu sprožili preiskavo. Nismo bili sicer seznanjeni s tem, ali so njegovi bivši kolegi pri njemu izvedli kakšno hišno preiskavo, ampak ti podatki so uradni. Ne govorimo na pamet," je dejal Janša. Dodal je, da "mi te zlorabe sedaj, ko so to odnesli ne moremo preprečiti, lahko pa preprečite vi, mediji, in te stvari, ki so bile nezakonito pobrane s tega strežnika ne objavljate."

Po besedah predsednika SDS je še poseben problem pri včerajšnjih preiskavah pasivnost vodstva državnega zbora, ki je to dopustilo. "Izgovarjajo pa se v tem smislu, češ pri prejšnjih preiskavah so odnesli vse, celotno korespondenco, na primer pri poslancu Magajni, Jelinčiču in gospe Bratušek, sedaj pa, da so dosegli vsaj to, da niso odnesli vsega, temveč zgolj korespondenco v tistem časovnem obdobju," je dejal predsednik SDS. Predsednik SDS je še pojasnil, da je stranka včeraj dosegla, da so preiskovalci s stranke odnesli zgolj tisto korespondenco, ki se je nanašala na komunikacijo med osumljenci.

Na vprašanje o tem, kako stranka sedaj delovala v državnem zboru, pa je predsednik SDS dejal, da sedaj poteka seja poslanske skupine, "tam se bomo dogovorili, ukrepov vnaprej pa ne bomo najavljali." 

Tanko: Očitno mora vlada najti neko tarčo, da ne bo vse usmerjeno proti njej

"Vlada je padla na celi črti, ne izvaja schengenskega sporazuma, uprlo se je gospodastvo, težave so v zdravstvu, uprle so se občine, stavkajo policijski sindikati in očitno mora vlada najti neko tarčo, da ne bo vse usmerjeno proti njej," je v 24UR ZVEČER na vprašanje, zakaj meni, da so preiskave politični projekt SMC dejal vodja poslancev SDS Jože Tanko.

Dodal je, da je sodnica, ki je zavrnila dostavo dokumentacije NLB preiskovalni komisiji ista sodnica, ki je odredila preiskavo zoper Širclja. "Že v tem je problem, saj to na tak način ne more delovati," je poudaril.

Medtem je Ljiljana Kozlovič iz SMC pojasnila, da so člani SMC za preiskavo izvedeli na seji državnega zbora ter da je utemeljena na odredbi, ki jo je izdalo sodišče, zahtevalo pa jo je specializirano državno tožilstvo. "Akte je izdal neodvisni organ, gre za organe, ki si ne dovolijo vplivanja na svoje delovanje," je poudarila. "Vedno, ko je šlo za ukrepanje zoper SDS, se je to označilo kot politični napad," je še dodala. "Gre za to, da se raziskuje kaznivo dejanje, v času ko je bil Šircelj izvršni direktor na DUTB. Ne gre za napad na politiko, na njegovo funkcijo poslanca, temveč za raziskovanje kaznivega dejanja v času, ko je opravljal to funkcijo," je pojasnila.

Preiskovalci NPU 'zaključili še tretjo hišno preiskavo'

Kot smo včeraj poročali, so kriminalisti NPU v okviru nadaljevanja oktobrskih preiskav v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) izvedli preiskave pri poslancu SDS Andreju Širclju, nekdanjemu predsedniku upravnega odbora DUTB. Preiskave zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti so v torek potekale tako na sedežu SDS kot v DZ.

Kot so v torek zvečer sporočili iz Policije, so preiskovalci NPU "zaključili še tretjo hišno preiskavo", kriminalistična preiskava pa se bo zdaj "nadaljevala s pregledovanjem zaseženih podatkov in listin ter drugimi operativnimi ukrepi".

Iz odredbe za hišne preiskave izhaja, da tožilstvo na podlagi dosedanjih ugotovitev sumi, da naj bi takratni izvršni direktorji DUTB Aleš Koršič, Boštjan Gjerkeš in Torbjörn Mansson zlorabili svoj položaj, takratni predsednik upravnega odbora Šircelj in "druge do sedaj neugotovljene osebe" pa naj bi jim pri tem pomagali.