Osrednji govornik na slovesnosti zveze je bil nekdanji aktivist Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), kulturni delavec, diplomat in publicist Bogdan Osolnik. Kot neizpodbitno dejstvo je označil to, da sta bila Hitler in Mussolini začetnika druge svetovne vojne, ki sta sklenila uničiti slovenski narod in si za vedno prilastiti njegovo ozemlje. "Samo ta zgodovinska ugotovitev je dovolj za sklep, da s takim okupatorjem ozemlja nobeno sodelovanje ne more biti dovoljeno in je zavrženo dejanje," je dejal Osolnik.
Ustanovitev protifašističnega gibanja in pričetek odpora okupatorju je označil za skorajda čudež, saj je slovenski narod takrat, ko je bil "osamljen, brez pravih sosedov".
Poudaril je velik pomen tega, da so bili med ustanovitelji osvobodilnega gibanja, poleg predstavnikov Sokolov in nekaterih samostojnih kulturnih delavcev, tudi predstavniki krščanskih socialistov. To je namreč k osvobodilni fronti "pritegnilo tudi veliko število vernih ljudi, tudi katoliških duhovnikov. Vsem pa ni bil skupen samo velik pogum in tveganje, da so se odzvali klicu po boju za svobodo, ampak splošno razpoloženje slovenskega naroda, v katerem se je ohranilo domoljubje in pripravljenost na žrtvovanje za svobodo domovine", je še dejal Osolnik.
"Kakor je usoda slovenskega naroda zahtevala boj za svobodo, tako danes zahteva, da bi se strnile sile našega naroda. Da se preseže razkol, ki je ostal za preteklostjo in ki ga nekateri še zdaj vnetno poglabljajo in izkoriščajo. Prišel je trenutek, ko bi se resnično vse sile našega naroda morale poglobiti v borbo za izhod iz te krize, v kateri živimo predvsem pa za ohranitev svobode in suverenosti slovenskega naroda," je še dejal.
Radio Kričač, ki so ga obudili ob letošnji 70. obletnici konca druge svetovne vojne, bo z oddajanjem zaključil 9. maja, na dan osvoboditve Ljubljane. Kot so poudarili pri spletnem Radiu Kaos, ki je med pobudniki oživitve radia, "lokacije oddajnika ne bo treba iskati z goniometri fašističnih patrulj po ljubljanskih ulicah, ker bo kot nekomercialni memorialni/zgodovinski/ in poučni/vzgojni/projektni program deloval z vsemi dovoljenji sedanjih oblasti". Program radia bo zapolnjen z "izbrano uporniško, revolucionarno, partizansko in tudi sodobno glasbo, ki reflektira sedanji socialni trenutek in družbeni položaj nekaterih delov slovenske in evropske družbe ter s pogovori in spomini nekdanjih udeležencev NOB in upora", napovedujejo.
Pahor odprl vrata
Predsednik republike Borut Pahor je ob prazniku čestital državljankam in državljanom. Poudaril je, da smo Slovenci z uporom proti okupatorju ohranili nacionalno svobodo, kar nam je omogočilo pol stoletja kasneje ustanovitev samostojne države.
"Imamo vse razloge, da smo ponosni na to, da smo sredi prejšnjega stoletja v zelo surovih in do našega naroda nenaklonjenih razmerah postavili po robu okupatorju ter obranili in ohranili našo nacionalno svobodo. To nam je pol stoletja kasneje omogočilo, da smo z veliko večino na plebiscitu odločili, da ustanovimo samostojno državo, ki smo jo z vojaško silo in žal tudi žrtvami kasneje obranili," je poudaril Pahor.
Današnji praznik, dan upora proti okupatorju, po njegovi oceni začenja praznovanje celotne svobodne mednarodne skupnosti, ki se bo skupaj s Slovenci kot delom zavezniških sil sredi prejšnjega stoletja v uporu zoper okupatorja veselila konca druge svetovne vojne. "Takrat, ne prvič, je celotna mednarodna skupnost, zlasti zaradi prihodnjih rodov, vzkliknila Nikoli več! in res v Evropi, zlasti zaradi evropske ideje, ki je bila utemeljena na spravi, vse od takrat - razen v 90. letih na Balkanu in v zadnjih letih v Ukrajini - vojnih spopadov ni bilo," je dodal predsednik republike.
"So pa bili drugje, kar še vedno kaže na potrebo nas vseh - Slovenci smo sestavni del teh prizadevanj - po mirni poti reševati vsa ta odprta vprašanja. Danes je državni praznik, praznik upora proti okupatorju. Slovenci smo tedaj uspeli ohraniti in ubraniti svobodo. Mislim da si vsi, ki so tedaj žrtvovali svoja življenja za našo domovino, zaslužijo naš spomin," je poudaril predsednik republike.
Pahor je ob tem izpostavil tudi načrtovani spomenik sprave, ki "ga v bistvu na nek način na osnovi zakonske podlagi, a tudi v luči konca druge svetovne vojne, v kateri je žal brat dvignil roko nad brata, kar se ni ponovilo v osamosvojitveni vojni, grenak trenutek za naše slovenstvo in v želji, da mladi rodovi ne bi pozabili slavnih trenutkov boja zoper okupatorja in da bi se na nek pieteten način spominjali grenkih priokusov tedanjega časa, v tej želji bomo čez nekaj časa postavili ta spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami, ki mu rečemo spomenik sprave".
Ob priložnosti slovenskega državnega praznika je v uradu predsednika republike potekal dan odprtih vrat. Okoli 250 obiskovalcev si je pod strokovnim vodstvom uslužbencev protokola ogledalo predsedniško palačo, obiskali so delovne prostore predsednika republike, si ogledali nastop Zelenega Jurija ter menjavo častne straže Slovenske vojske, ki je ob vseh državnih praznikih postrojena pred predsedniško palačo, so sporočili iz predsednikovega urada.
Oblike delovanja OF
Dan upora proti okupatorju sicer ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF), osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni.
Predstavniki komunistov, krščansko socialističnega delavstva, Sokolov in naprednih kulturnikov so OF - po nekaterih navedbah sprva z imenom Protiimperialistična fronta - ustanovili 26. aprila 1941, na dan, ko je bil Adolf Hitler v Mariboru. Ustanovne skupine - vodilna vloga je pripadla komunistom - so sklenile začeti priprave na oborožen odpor.
Podtalne oblike odpora OF so bile številne - od raznih napisnih in trosilnih akcij do sabotaž in polvojaških dejanj ter napadov na okupatorjeve postojanke. Za odpor pa je bila najpomembnejša oborožena organizacija. Poleti 1941 so tako nastale prve partizanske enote. Po vsej Sloveniji se je začel oboroženi odpor, ki je sčasoma prerasel v narodnoosvobodilni boj.
26. ali 27. april?
Do leta 1991 smo dan upora proti okupatorju poznali pod imenom dan OF. Vsaj 20 let po vojni je veljalo, da je bil ustanovni sestanek v ljubljanski vili industrialcev Vidmar 27. aprila, kasneje pa so zgodovinski viri pokazali, da je bil 26. aprila. Kljub temu je praznični dan ostal 27. april.
Druga svetovna vojna se je na ozemlju Slovenije začela z letalskim bombardiranjem okolice Ljubljane 6. aprila 1941 in vdorom nemške vojske na slovensko ozemlje. Na Slovenskem je vojna po ocenah terjala 97.450 žrtev, končala pa se je z zadnjimi boji na evropskih tleh na Poljani 15. maja 1945, potem ko je Evropa konec vojne slavila že od 9. maja.
KOMENTARJI (1905)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.