Dan, ko je bila eksplozija 'ekološke bombe' le trenutek stran

"Prebivalci Kočevja nismo več pripravljeni živeti v mestu, kjer je večtonski rezervoar metanola, ki ni eksplodiral zgolj in le zaradi izjemne intervencije," so lani zapisali občani, ki so se po hudi nesreči v Melaminu združili v civilno iniciativo in zahtevali umik tovarne iz mesta. Gre sicer za kemično podjetje, katerega glavna dejavnost je proizvodnja plastičnih mas, barv, lakov in podobnih premazov ter drugih kemičnih izdelkov.

'Tragična eksplozija ekstremnih razmer'

In trenutki so se tistega dne, 12. maja, odvijali zelo hitro. Okoli pol devetih je na območju kemične tovarne odjeknila prva eksplozija, za katero so že takrat ugibali, da gre najverjetneje za človeško napako. "Nikoli v življenju si nisem mislil, da se bo to zgodilo, vendar se je," je dogodke tistega dne takrat povzemal direktor podjetja Melamin Srečko Štefanič. "Eksplozija se je zgodila na pretakališču, kamor je prišla cisterna s snovjo. Raziskujemo še, zakaj je nastala," je povedal.

Danes je ugibanj konec. V preiskavi so namreč ugotovili, da je bila na območje tovarne s tovornim vozilom pripeljana kemijska snov, ki je bila prečrpana v napačen rezervoar.

Na terenu je takrat posredovalo več kot 150 gasilcev, aktivirane pa so bile tudi enote ELME (ekološki laboratorij z mobilno enoto), enota RKBO (radiološko-kemično-biološka obramba) in dva helikopterja. Prebivalcem so takrat v tistih prvih trenutkih svetovali, da zaprejo okna in se ne gibljejo na prostem.

Ponesrečence so v usklajeni akciji oskrbele službe nujne medicinske pomoči. In teh ni bilo malo. Poškodovanih je bilo 32 oseb, ki so utrpele lažje opekline ali pa so bile sprejete v zdravniško oskrbo zaradi vdihavanja ogljikovega monoksida.

A na žalost se ni končalo le pri poškodbah. "Pet pogrešanih oseb, ki smo jih imeli na listi, je verjetno preminilo, ker so bili pogoji eksplozije tako hudi, da ni bilo možnosti preživetja," je tistega dne dejal direktor podjetja. Ni se motil. Pet oseb je umrlo na kraju nesreče, še dve osebi sta kasneje umrli v bolnišnici. Zadnja je poškodbam podlegla skoraj mesec dni po eksploziji.

Zaskrbljenost zaradi kontaminacije

Okoli 13. ure jim je požar naposled le uspelo omejiti, a intervencija še zdaleč ni bila zaključena. "Najdlje trajajoči del je bila dekontaminacija prometnih in pohodnih površin, ki smo jih naredili skupaj s Slovensko vojsko in se je končala okoli 20. ure, ko se je tudi sprostil promet v neposredni okolici." Tako je pojasnil poveljnik Gasilske zveze Kočevje in vodja intervencije Leon Behin. 

Po besedah župana Kočevja Vladimirja Prebiliča pa so naredili temeljite analize o vplivu na okolje. Vzeli so vzorce zraka, vode, zemlje. Vsi podatki kažejo na to, da je bil okoljski vpliv nesreče minimaliziran in lahko nadaljujejo življenje. Da so nevarne snovi zajezene in ne bodo iztekale onkraj meja podjetja, pa so že pred tem sporočili z uprave za zaščito in reševanje.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je prebivalcem Kočevja vseeno svetoval čiščenje površin, vrtnine, ki so že primerne za uživanje, pa da naj na območjih, ki so bila izpostavljena dimu in sajam, zavržejo, saj bi bile lahko onesnažene.

Raziskave so kasneje pokazale, da površinske vode in črpališča pitne vode na območju Kočevja niso ogroženi.

Čas žalovanja in celjenja ran

V kočevskem podjetju so po eni najhujših industrijskih nesreč pri nas v znak žalovanja izobesili črno zastavo. Ta je na poslopju Melamina plapolala tudi mesec kasneje, ko je umrla še zadnja žrtev nesreče. 

Direktor Melamina je medtem napovedal, da namerava delo v podjetju nadaljevati, saj čuti obvezo, da pelje to zgodbo naprej. Pomoč podjetju sta zagotovili tako država kot občina. "Kaj spremeniti, da se kaj podobnega ne bi več zgodilo?" pa se je spraševal Prebilič.

Lokalni prebivalci so bili jasni: "Sredi mesta si ne želimo ekološke bombe." Ter da je treba tovarno premakniti nekam drugam, kar so zahtevali tudi v posebni peticiji. Strokovnjakinja za varnost v kemijskih obratih Barbara Novosel z ljubljanske Fakultete za kemijo pa je ob trditvah, da gre za človeško napako, na primer opozorila, da bi morali imeti tako veliki obrati tudi varovalke, ki predvidijo človeške napake.

Občina je sicer slab mesec po tragediji ustanovila posebno komisijo za iskanje alternativne lokacije podjetja. Novembra lani so nato sporočili, da bi lahko proizvodnja stala na obrobju mesta. Tja da bi najprej preselili 30 odstotkov svoje proizvodnje, in sicer tisti del z nevarno snovjo, ki je bil kriv tudi za usodno nesrečo. Čez 15 ali 20 let pa bi iz mesta umaknili celotno proizvodnjo.

A civilna iniciativa je izrazila pomisleke, da tudi selitev v gozd morda ni tako nedolžna, kot deluje na prvi pogled. Na februarski predstavitvi najprimernejše potencialne lokacije za selitev podjetja so nekateri celo menili, da bi moralo to ostati v mestu. Se bo torej podjetje selilo? Prebilič je zagotovil, da nobena odločitev ne bo sprejeta mimo ljudi.