Dan Jezusovega trpljenja

Kristjani se spominjajo Jezusovega trpljenja in postavitve evharistije, ko naj bi Jezus pri zadnji večerji z učenci svoje telo in kri izročil v jed in pijačo ter postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z gesto umivanja nog učencem. Na veliki četrtek v cerkvah utihnejo zvonovi in petje, škofje ordinariji v stolnicah pa blagoslovijo bolniško in krstno olje ter posvetijo sveto krizmo. Olja se uporabljajo pri podeljevanju zakramentov bolniškega maziljenja, krsta, birme in mašniškega posvečenja. Duhovniki pri sveti maši tudi obnovijo duhovniške obljube.

Pri vsaki maši, posebej pa pri maši na veliki četrtek zvečer, se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje z učenci ter njegove posvetitve kruha in vina. Lomljenje kruha je po tem postalo razpoznavni simbol tudi po Jezusovem vstajenju, po čemer sta ga učenca na poti v Emavs tudi prepoznala. Kruh in vino poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri maši simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost, so pojasnili na škofovski konferenci.

Kristus je vstal od mrtvih v nedeljo, zato so prvi kristjani v spomin na njegovo vstajenje veliko noč praznovali vsako nedeljo. Posameznih dogodkov Jezusovega trpljenja so se na nekoliko dramatičen način začeli spominjati šele v četrtem stoletju. S temi obredi so začeli v Jeruzalemu, pozneje pa so se prenesli na vso Cerkev.

Dobrote in prireditve

Praznovanje velike noči zaznamujejo tudi tradicionalne velikonočne dobrote, ki imajo posebno simboliko. Po slovenskih krajih v času velikonočnih priprav potekajo številne delavnice izdelave velikonočnih pirhov in drugih tradicionalnih izdelkov, ki jih pripravljavci tudi razstavljajo. Med prireditvami velja omeniti tekmovanje v "sekanju pirhov". Med najbolj znanimi tradicionalnimi dobrotami, ki jih v Sloveniji postrežemo za velikonočne praznike, slovijo velikonočni pirhi, pisanice, potica in kuhana šunka. Pomen velikonočnih jedi, običaji priprave, s tem povezane navade in dogodki, pa so od kraja do kraja različni.

V Ljubljani tamkajšnji Rotaract klub organizira že 8. tradicionalno dobrodelno akcijo Velikonočna sreča 2009, v kateri bodo pobarvali več kot tisoč velikonočnih pirhov. Pirhe bodo mimoidočim začeli razdeljevati že v petek, in sicer na glavni ljubljanski tržnici in v Intersparu Vič. Zbrane prispevke bodo namenili mladim iz stanovanjske skupine Črnuška gmajna, ki zaradi različnih razlogov ne bivajo pri svojih starših. V frančiškanskem samostanu na Sveti gori so že v nedeljo odprli 4. razstavo velikonočnih pirhov, ki bo do petka odprta po dogovoru, od sobote do 19. aprila pa vsak dan od 10. do 18.ure.

V dvorani mestne občine Nova Gorica je bila že v sredo predstavitev jedi, značilnih za praznični velikonočni čas, v Mirnu pa se je uveljavilo tako imenovano cikanje pirhov. V Vipavski dolini in na Goriškem se bodo zvrstili tudi velikonočni tradicionalni pohodi. Turistično društvo Lokovec tako v ponedeljek prireja 9. velikonočni pohod na Lašček, velikonočni pohod pa bo tudi na Malo goro. Ponedeljek bo v Ajdovščini popestril velikonočni koncert skupine Conard Jazz Band, ki se bo tudi pri nas predstavila med krajšo turnejo po Evropi. Na Obali pa bo za velikonočno vzdušje danes poskrbela tudi Študentska organizacija Univerze na Primorskem, ko bo v Kopru na Pristaniški ulici za otroke študentskih družin priredila velikonočno delavnico.

Na Štajerskem bodo v večjih mestnih središčih za velikonočno vzdušje skrbeli predvsem večji trgovski centri, bolj pristno pa bodo veliko noč praznovali v nekaterih manjših krajih severovzhodnega dela Slovenije. Center za mlade v Rušah bo v soboto pripravil velikonočni tematski sprehod, v petek pa bodo v ormoškem Centru za starejše občane barvali pisanke. Za večino etnoloških prireditev na temo velikonočnih praznikov bodo poskrbela turistična društva. Tako že od srede velikonočno razstavo in izbiro najlepše pisanke pripravljajo v Pragerskem, konec tedna pa bodo razstavo velikonočnih pirhov pripravili v Zgornji Kungoti, Društvo kmetic Destrnik pa razstavo tradicionalnih velikonočnih jedi in izdelkov.

Za najmlajše Celjane so brezplačne velikonočne delavnice letos organizirali na Celjski koči, in sicer v ponedeljek, 13. aprila. Planinsko društvo Velenje na velikonočni ponedeljek pripravlja velikonočni pohod od Oplotnice do Treh kraljev, na otroškem oddelku Knjižnice Velenje pa bodo otroci v torek izdelovali velikonočne podstavke. Turistično društvo Petrovče v občini Žalec tudi letos organizira razstavo pirhov in velikonočnih dobrot v gasilskem domu Drešinja vas, ki bo na ogled od 11. aprila. Študentski klub mladih Šentjur pa v petek pripravlja zajčkove delavnice za najmlajše. V rogaškem župnišču Kostrivnica so že v nedeljo odprli Velikonočno razstavo jedi in pogrinjkov na temo velikonočni zajček, ki bo odprta do konca velikonočnih praznikov. V petek bo v Rogaški Slatini potekala velikonočna kulinarična prodaja potic in drugih dobrot društva Gaja, v nedeljo pa bodo v Zdraviliškem parku pripravili tradicionalno velikonočno iskanje pirhov.

Praznovanje velike noči je na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju povezano predvsem z verskimi obredi in družinskim praznovanjem. Z izročilom je povezano tako imenovano sekanje pirhov, ki ga na velikonočno nedeljo v Stopičah pri Novem mestu prireja tamkajšnje gasilsko društvo. Stopiško tekmovanje sodi med najstarejša v Sloveniji, merjenja natančnosti, ki poteka v dveh krogih, pa se lahko udeleži vsak. Motoklub sekcija Avto moto društva Trebnje v ponedeljek v Mirni Peči prireja 11. tradicionalno srečanje motoristov iz vse Slovenije z blagoslovom motorjev. Potekalo bo pri mirnopeški cerkvi in se ob 10. uri začelo z mašo, ob 11. uri nadaljevalo z blagoslovom motorjem, v popoldanskem delu pa zaključilo z zabavnim sporedom. V Beli krajini si je možno v času praznikov ogledati tudi zbirko številnih pisanic in drsank, med katerimi so nekateri primerki stari tudi do 100 let.

V Pomurju so osrednjo velikonočno razstavo odprli v sredo. Do 5. maja bodo prvič na enem mestu na ogled tradicionalni in novodobni pirhi iz vseh slovenskih pokrajin ter voščilnice z velikonočnimi motivi. Razstavljeni bodo tudi izdelki vrtcev in osnovnih šol severovzhodne Slovenije. V galeriji hotela Ajda v Termah 3000 so pripravili razstavo velikonočnih pirhov, s katero želijo popestriti turistično ponudbo, izkupiček z dražbe remenk pa bodo namenili Pomurskemu društvu za cerebralno paralizo. Vas Lucova in Občina Gornji Petrovci v soboto in nedeljo pripravljata razstavo velikonočnih jedi in pisanic. Društvo kmečkih žena Bodonci in Evangeličanska cerkvena občina Bodonci do ponedeljka prirejata tradicionalno velikonočno razstavo v dvorani tamkajšnje evangeličanske cerkvene občine.

Na Gorenjskem letos še posebej izstopa Škofjeloški pasijon, ki je v postnem in velikonočnem času po devetih letih vnovič na ogled. Pasijonska procesija, ki spominja na Kristusovo trpljenje, se bo na pot po srednjeveškem mestu podala tudi na velikonočni ponedeljek in predvidoma še prihodnji konec tedna. Na njegovo novo uprizoritev bo treba počakati šest let. Poseben sklop prireditev so ob veliki noči pripravili v Biotehničnem centru Naklo, kjer so na ogled postavili 8. prodajno velikonočno razstavo Sonce rumeno in pripravili tudi Festival pirhov z mednarodno udeležbo sodelujočih iz Italije in Hrvaške. Delavnice velikonočnih pirhov in okraskov bodo na Gorenjskem potekale do nedelje. Na samo veliko noč bo v cerkvi svetega Martina na Bledu koncert pevskega zbora Odmev. Danes bo v Kranjski hiši potekala delavnica velikonočnih zajčkov iz sena, v petek bodo v Kranjski hiši izdelovali velikonočne aranžmaje, na Rečici pri Bledu pa pirhe.