Letošnji dan ekološkega dolga nas opozarja, da je ekološki dolg, ki ga ustvarjamo že več kot pol stoletja, pripeljal do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti, povečanja izpustov toplogrednih plinov ter slabše prehranske in energetske varnosti. Posledice netrajnostnega upravljanja z viri so vedno bolj opazne, saj smo priča nadpovprečno visokim temperaturam in vročinskim valovom, pogostim gozdnim požarom, sušam, poplavam in drugim naravnim katastrofam.
Ob tem opozarjajo, da smo priča tudi različnim gospodarskim pritiskom. Raziskava organizacije Global Footprint Network je namreč pokazala, da že več kot tri milijarde ljudi živi v državah, ki proizvedejo manj hrane, kot jo porabijo, obenem pa ustvarijo tudi manj prihodkov od svetovnega povprečja. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do hrane znotraj države, hkrati pa ta za njih ni dostopna niti na svetovnem trgu. Če poleg hrane upoštevamo še vse ostale naravne vire, število ljudi, ki so izpostavljeni tovrstnemu tveganju, poskoči na 5,8 milijarde. Trendi so se v zadnjem obdobju še okrepili zaradi pandemije in oboroženih konfliktov v Ukrajini ter drugod po svetu, kar vodi v zmanjšanje prehranske varnosti.
'Čakanje ne predstavlja nobene prednosti'
"Svetovni dan ekološkega dolga kaže, da trenutni sistem proizvodnje in potrošnje ni združljiv z našo željo, da bi še naprej naseljevali ta planet. Da bi lahko bolje zaščitili svoje naravne vire in nadzorovali njihovo porabo, so potrebni konkretni skupni ukrepi, usmerjeni v nov razvojni model, ki temelji na trajnosti in obnovi," je ob tej priložnosti dejal ekvadorski minister za okolje, vodo in ekološki prehod Gustavo Manrique, ki svet v imenu prebivalcev Ekvadorja poziva, naj se zaveže temu cilju.
Ustanovitelj organizacije Global Footprint Network Mathis Wackernagel pa je poudaril, da postaja varna oskrba z naravnimi viri ključni dejavnik ekonomske moči. "Čakanje ne predstavlja nobene prednosti. Z vidika stabilnosti bi moralo biti v lastnem interesu vsakega mesta, podjetja ali države, da zavaruje lastne zmožnosti upravljanja z viri ter se s tem zaščiti pred negativnimi vplivi podnebnih sprememb in pomanjkanjem naravnih virov," opozarja Wackernagel.
"Mesta v svojih rokah držijo niti za doseganje preobrazbe infrastrukture. Mesta, kot so Quito s svojim ohranjanjem zaščitenih območij, Santiago de Chile s številom električnih avtobusov in Bogota s kolesarskimi stezami, kažejo, kako jim lahko lokalne vlade dajo boljše možnosti za svetlo prihodnost," pa je opomnil Sebastian Navarro, generalni sekretar CC35.
Izkoristimo lahko številne priložnosti oz. dobre prakse, ki zmanjšujejo ekološki odtis in tudi z ekonomskega vidika predstavljajo smiselno rešitev:
- Zmanjšanje količine zavržene hrane za polovico na globalni ravni bi lahko dan ekološkega dolga zamaknilo za 13 dni.
- Globalna nadgradnja kolesarske infrastrukture, kot jo poznajo na Nizozemskem, bi lahko dan ekološkega dolga prestavila za 9 dni.
- Proizvodnja energije s pomočjo kopenskih vetrnih turbin je stroškovno konkurenčna rešitev, ki jo uporabljajo tudi na Danskem in v Nemčiji. Z njo bi lahko datum dneva ekološkega dolga premaknili za vsaj 10 dni.
Ob tem tudi opomnik na požare v Sloveniji in po svetu
Direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc ob tem izpostavlja, da "letošnji svetovni dan ekološkega dolga zaznamujejo tudi številni gozdni požari, ki smo jim v Sloveniji priča na Krasu, kjer je v nekaj dneh zgorelo približno 3500 hektarjev gozdnih površin". Poudaril je, da je gozd z vidika ekološkega odtisa in posledično ekološkega dolga ključnega pomena kot ponor toplogrednega ogljikovega dioksida.
"Takšni gozdni požari, kot smo jim priča v Sredozemlju in drugod po svetu, povzročajo dodatne izpuste že 'skladiščenega' ogljika in zdravju škodljivih onesnaževal, hkrati pa se s tem uničujejo pomembne površine biokapacitete, ki v naslednjih letih ne bo opravljala že omenjene pomembne funkcije ponora ogljika," je dejal ter opozoril, da se bo število tovrstnih dogodkov v naslednjih letih še povečevalo, zaradi česar je pomembno, kako bomo kot družba upravljali s svojimi naravnimi viri, kot so gozdovi, in jih ohranjali v "dobri kondiciji".
Ob tem pa ne smemo pozabiti še na zmanjšanje svojega odtisa s sistemskimi pristopi, "saj je kot posameznik težko biti trajnosten v netrajnostni družbi". Posledično je ključnega pomena, da se kot družba soočimo s problemom okoljske krize ekološkega dolga in trajnosti. "V Sloveniji jedro tega problema predstavljata predvsem mobilnost in energetika," je ocenil.
Ključna dejstva o dnevu ekološkega dolga:
- Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali biokapaciteto planeta, ki teoretično ustreza biokapaciteti 1,75 Zemlje.
- 60 odstotkov svetovnega ekološkega odtisa predstavljajo izpusti ogljika. Da bi se izognili pogubnim posledicam podnebnih sprememb, moramo izpuste do leta 2050 izničiti brez povečanja drugih dejavnikov, ki sestavljajo ekološki odtis.
- Tri milijarde ljudi živijo v državah, ki proizvedejo manj hrane, kot jo pridelajo, in ustvarijo manj dobička od svetovnega povprečja.
- Zgolj proizvodnja hrane danes zavzema 55 odstotkov biokapacitete našega planeta.
- 5,8 milijarde ljudi (72 odstotkov svetovnega prebivalstva) živi v državah, ki porabijo več naravnih virov, kot jih imajo na voljo, in hkrati proizvedejo manj dobička od svetovnega povprečja.
- V letošnjem letu sta dan ekološkega dolga in zadnji dan v letu oddaljena 156 dni.
- Dejstvo, da dan ekološkega dolga obeležujemo že 50 let, pomeni, da bi Zemlja za obnovo vseh svojih virov potrebovala 19 let. To se kaže v današnji degradaciji ekosistemov in visoki vrednosti toplogrednih plinov v ozračju.
- Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za 6 dni, bi do leta 2050 zaživeli znotraj planetarnih meja. Če bi želeli doseči cilj Pariškega sporazuma o omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, pa bi morali dan ekološkega dolga letno zamakniti za 10 dni.
- Na voljo so številne možnosti za zmanjšanje ekološkega odtisa, ki so tudi ekonomsko smiselne. Hkrati obstaja večja verjetnost, da bo vrednost tovrstnih možnosti zrasla bolj kot vrednost dejavnikov, ki prispevajo k ekološkemu dolgu.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.