FOTO: Policisti so si priborili dodatnih šest milijonov

Vlada in policijska sindikata so po dolgotrajnih in napornih pogajanjih v državnem zboru podpisali sporazum in kolektivno pogodbo za policiste. S sporazumom policisti umikajo referendumsko pobudo o zakonu za uravnoteženje javnih financ, prav tako se končuje mesec in pol trajajoča stavka policistov.

Minister za delo Andrej Vizjak je ob današnjem podpisu sporazuma dejal, da so dosegli dogovor, ki je dober za vse tri strani. "To je ključno, kajti le tako lahko tlakujemo neko sodelovanje tudi za naprej," je pojasnil minister, ki pravi, da želijo na vladni strani s tem sporazumom ustvariti zaupanje med vlado in policijskimi sindikati. Podrto zaupanje je bilo po Vizjakovem prepričanju razlog za nejevoljo in stavkovne aktivnosti policistov.

Prav nezaupanje med socialnimi partnerji je po besedah predsednika Sindikata policistov Slovenije Zorana Petroviča  ves čas viselo v zraku. Petrovič se je zahvalil vsem zaposlenim v policiji in podpornikom. Kot je dodal, se je kot prvopodpisani pod referendumsko pobudo tudi osebno izpostavil za policiste, ki zagotavljajo eno najvišjih stopenj varnosti v Evropi, in bil pripravljen narediti vse, da tudi v prihodnje zagotovi njihov status.

Za policiste zagotovljena dodatna sredstva

Pri reševanju problemov so skozi sporazum in kolektivno pogodbo za policiste dosegli precej rešitev, povezanih s posebnostmi policijskega dela. Te so bile za pogajanja tudi bistvena, saj je bilo Vizjakovo izhodišče, da se ne pogovarjajo o rešitvah, ki bi bile v nasprotju z zakonom za uravnoteženje javnih financ ali ki bi posegale v že sklenjene dogovore s sindikati javnega sektorja.

Med ključnimi rešitvami je Vizjak izpostavil, da se je zaradi povečanega obsega dela in zaradi nadurnega dela zagotovila dodatna vsota sredstev. Zelo pomemben dosežek je po ministrovih besedah tudi to, da policisti dobivajo svojo kolektivno pogodbo, ki ureja posebnosti njihovega dela.

Z novim sporazumom policisti sicer policisti niso dobili vsega, kar so zahtevali, jim pa je vlada dala večino tega, kar so si želeli, so poročali v oddaji 24UR. V 26 točk obsegajočem sporazumu stoji črno na belem, da bodo najbolj obremenjeni dobili redno izplačilo delovne uspešnosti, plačane bodo nadure, čas pripravljenosti in ukrepanje v prostem času ter potni stroški prevozov na delo. Poskrbljeno bo tudi za novo sistemizacijo nekaterih delovnih mest in bonitete pri upokojevanju v novem pokojninskem zakonu.

Po dosedanjih izračunih bodo morali iz proračuna zagotoviti v letošnjem letu dva milijona evrov in približno 4,5 milijona evrov prihodnje leto, kar je po Vizjakovem mnenju veliko manj, kot če bi zakon o varčevalnih ukrepih pričel veljati kasneje. Vizjak ocenjuje, da bi to davkoplačevalce stalo po 30 milijonov na mesec.

Kakovost sporazuma se bo pokazala v praksi

Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič je izpostavil, da se bo kakovost sporazuma videla v praksi. Pojasnil je, da so v sindikatu sicer večinsko podprli podpisana sporazum in kolektivno pogodbo, vendar pa bo njuna vsebina brezpredmetna, če se dogovorjeno ne bo takoj začelo tudi uresničevati. V skladu z vsebino sporazuma bo sindikat po njegovih besedah "začasno zaustavil sindikalne aktivnosti". Kot je dejal Uroševič, pa si močno želi, da ne bi nastopil trenutek, ko bi morali članstvo ponovno pozvati k stavki.

Dogovor med vlado in policijskimi sindikati je v okviru vladnega obiska v Pomurju na novinarski konferenci v Banovcih komentiral tudi predsednik vlade Janez Janša. Spomnil je, da se je vlada kljub težkim pogajanjem uskladila z velikansko večino socialnih partnerjev, tako z delodajalsko kot delojemalsko stranjo. "In zaradi tega je bil absurd, da pač neka socialna skupina, ki ni zadovoljna s svojim statusom, vzame takšen paket za talca in v bistvu ustavi državo. To bi bil enostavno prevelik absurd, zato sem jaz vedno verjel, da bo prišlo do uveljavitve," je dejal Janša, ki je zadovoljen, da je bil danes v uradnem listu objavljen zakon za uravnoteženje javnih financ, ki ga je državni zbor sprejel že 11. maja. Zakon bo začel veljati v četrtek. Uveljavitev zakona se je zamaknila, ker sta policijska sindikata vložila referendumsko pobudo o zakonu.

Predsednik državnega zbora Gregor Virant je pojasnil, da je zelo pomembno, da bo zakon uveljavljen še v maju, saj so številni učinki in posledice zakona vezani na prvi mesec po mesecu, v katerem zakon stopi v veljavo.

Dogovor kot izhodišče za novo ureditev statusa policista

S podpisom in umikom pobude za razpis referenduma je zadovoljen tudi generalni direktor policije Janko Goršek, ki je v minulem mesecu nastopal predvsem kot mediator in si prizadeval povezati obe strani in ju nagovoriti h konstruktivnemu dialogu. Predvsem je želel, da vladna stran prisluhne policistom, njihovim težavam in težkim razmeram, v katerih delujejo.

Obenem pa je vesel, da je v obeh policijskih sindikatih prevladala trezna presoja in zavedanje, da v danem trenutku ni mogoče odpraviti vseh napak iz preteklosti in sta zato podpisala dogovor, ki predstavlja izhodišče za novo ureditev statusa policista v prihodnosti.

Generalni direktor policije je prepričan, da si policisti nedvomno zaslužijo boljše pogoje in tudi plačilo za dobro opravljeno delo. Da delajo učinkovito, dokazujejo številne uspešne akcije, celo v času trajanja zadnje policijske stavke. Zato meni, da bi bilo prav in pošteno, da to prepozna tudi država in z razpoložljivimi viri omogoči dekletom in možem v modrem kakovostno opremo za delo in plačilo za dostojno življenje, saj opravljajo poklic, ki zahteva veliko večji osebni vložek kot večina drugih uradniških poklicev. Goršek zato verjame, da je ta sporazum dober in tudi da dogovorjeno ne bo ostalo mrtva črka na papirju.

 V sindikatu MORS ne dajo varovane plače in regresa

"Zaradi nepravičnega in neustavnega stanja, ki ga je vlada enostransko in brez upoštevanja zahtev sindikata ministrstva za obrambo povzročila z zakonom o uravnoteženju javnih financ, bomo na dan njegove uveljavitve sprožili vse potrebne postopke za ustavno presojo," pa pravijo v sindikatu ministrstva za obrambo (MORS).

Skrbijo jih posledice omenjenega zakona za vojake in zaposlene na ministrstvu, predvsem ko gre za vpliv zakona na regres in varovane plače, saj naj bi se zaposlenim na varovanih plačah osnovna plača zmanjšala dvojno, in ne kot vsem ostalim v javnem sektorju, enojno. "Kaj pomeni ustavna presoja, je vsem jasno – zadržanje omenjenih členov in močno zmanjšanje varčevalnih učinkov," še dodajajo v sindikatu.

Vizjak je v zvezi z napovedjo ustavne presoje povedal, da ta nima povezave z uveljavitvijo tega zakona. O tem, ali bo pobudo sprejelo, bo presodilo ustavno sodišče. Tudi če bi zaradi t. i. varovanih plač in regresa za letni dopust prišlo do zadržanja, pa je velika večina zakona za uravnoteženje javnih financ "pod streho, kar je ključno", je pojasnil minister.