Dan brez cigarete

Zdravstvene raziskave kažejo na škodljivost kajenja za zdravje. Organizatorji evropske kampanje Help navajajo, da v Evropi zaradi pasivnega kajenja vsako leto umre več kot 19.000 nekadilcev. Strokovnjaki ocenjujejo, da se tveganje, da bo odrasla oseba zbolela na srcu, s pasivnim kajenjem poveča za 25 odstotkov.

Kajenje mnogokrat povzroča pljučnega raka in emfizemo, pa tudi druge motnje organizma.

Boj proti kajenju

V zadnjem času so se zaradi tega v množici držav pojavili različni protikadilski ukrepi, kot je omejevanje oglaševanja tobačnih izdelkov in prepoved kajenja na javnih mestih.

Že marca 2005 je evropski komisar za zdravje Markos Kiprianu uvedel vseevropsko kampanjo Help - za življenje brez tobaka. Kampanja temelji na prepričevanju ljudi, predvsem mladih, s televizijskimi oglasi in različnimi promocijskimi aktivnostmi v vseh 27 državah članicah EU, da opustijo kajenje oz., da s kajenjem sploh ne pričnejo.

Cilji kampanje so povečati osveščenost ljudi o nevarnostih ogljikovega monoksida ter spodbuditi kadilce in nekadilce, da se informirajo o vplivu kajenja na zdravje, o nevarnostih pasivnega kajenja in pozitivnih učinkih opustitve kajenja.

Nikotin se veže na receptorje v možganih, ki se postopno na nikotin "navadijo". Ko količina nikotina upade, se pojavijo t.i. odtegnitveni simptomi (zaspanost, nemir, nestrpnost, motnje koncentracije, depresija). Katran se odlaga v pljučnih mehurčkih, kjer povzroča poškodbe pljučnega tkiva ter s tem manjšo pljučno kapaciteto (hitrejše zadihanje, zmanjšana fizična zmogljivost).

Ogljikov monoksid se veže na hemoglobin in povzroča splošno oslabljenost organizma in dovzetnost za bolezni.

Tudi Slovenija z zakonom nad kadilce

S sprejetjem novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov se je Slovenija pridružila mnogim evropskim državam, kot so Irska, Italija, Švedska, Finska in Malta, ki so podobne ukrepe proti kajenju že sprejele.

Cilj novele, ki je začela veljati 5. avgusta lani, je popolna zaščita zaposlenih iz vseh poklicnih skupin pred izpostavljenostjo za zdravje škodljivim vplivom tobačnega dima v delovnih prostorih ter zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov mladoletnim osebam.

Novela namreč zvišuje starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov z dosedanjih 15 na 18 let. Poleg tega uvaja starostno mejo 18 let tudi za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke.

Popolna prepoved kajenja velja za vse zaprte delovne in javne prostore. Kajenje je možno le v posebnih prostorih nastavitvenih obratov in drugih ponudnikov nočitev, v domovih za ostarele in zaporih, psihiatričnih bolnišnicah ter v prostorih, namenjenih izključno kajenju - kadilnicah.

Že od sprejetja protitobačne novele so glasna tudi negodovanja. Z ureditvijo niso zadovoljni gostinci, poslanci SNS s prvopodpisanim Zmagom Jelinčičem pa so v državni zbor v začetku novembra lani vložili predlog sprememb novele.

Z njo je predlagala, da bi aktualni zakon omiliti tako, da bi se gostinci z lokali površine manj kot 100 kvadratnih metrov sami odločali o tem, ali bodo kadilski ali nekadilski.

Tobačni zakon ostaja nespremenjen

Tobačni zakon, s katerim je DZ prepovedal kajenje v zaprtih javnih prostorih, ne bo omiljen. Tako so na glasovanju sklenili poslanci in poslanke v DZ, ko so zavrnili novelo zakona o uporabi tobačnih izdelkov. Za zavrnitev je glasovalo 56 poslancev, proti pa jih je bilo 10.