Kot je zapisala ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, v ministrstvu že nastajajo prvi obrisi nove nacionalne migracijske strategije. Pri njenem oblikovanju bodo sodelovali z raziskovalci iz akademskega sveta, lokalnim prebivalstvom in lokalnimi skupnostmi ter civilno družbo in nevladnimi organizacijami.
"Kaj bo naše vodilo pri tem? Na eni strani spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic ter na drugi strani zagotavljanje najvišje možne stopnje varnosti vsem. In ja, oboje je možno: človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno z osebnim dostojanstvom, ter varnost za vse brez razlikovanja," je navedla ob današnjem svetovnem dnevu beguncev.
Mednarodna zaščita mora biti po njenih besedah omogočena vsakomur, ki je do nje upravičen, brez izjeme. "Ne pozabimo, da za vsakim postopkom stojijo ljudje: vsak s svojo življenjsko zgodbo, svojimi strahovi in hrepenenji," je dodala.
"Vsak, ki beži, le išče nov in varen dom. Svojega je moral – ne po svoji krivdi – zapustiti bodisi zaradi vojne in preganjanja bodisi zaradi ogroženosti lastnega življenja ali svobode. Bodimo tu zanje po svojih najboljših močeh, še zlasti za najšibkejše in najranljivejše," je zapisala Bobnarjeva.
Na ministrstvu so ob dnevu pojasnili, da se je leta 2021 število vloženih prošenj za mednarodno zaščito povečalo za 49 odstotkov v primerjavi z letom 2020 in 100 odstotkov glede na povprečje zadnjih petih let. Podatki za leto 2022 kažejo, da se je v obdobju od 1. januarja do 31. maja število prošenj povečalo za 248 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Leta 2021 je bila vložena 5301 prošnja za mednarodno zaščito, letos do 31. maja pa že 3023.
V letu 2021 je bila mednarodna zaščita priznana 17 osebam, in sicer je bil vsem priznan status begunca. Letos so zaradi vojne v Ukrajini in skrbi za begunce na ravni EU prvič aktivirali direktivo o začasni zaščiti, ki je bila sprejeta 2001. Vlada je skladno s to odločitvijo 9. marca sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine v Sloveniji. Postopek začasne zaščite je hitrejši in bolj enostaven kot pri mednarodni zaščiti, osnovni namen statusa je namreč čim prejšnja oskrba za razseljene osebe iz Ukrajine in izvajanje pravic. Po podatkih upravnih enot je bilo do 15. junija evidentiranih 7834 vlog za začasno zaščito in izdanih 4472 odločitev o teh postopkih.
Direktorica Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj pa je v nagovoru ob omenjenem svetovnemu dnevu spomnila, da je država takoj po začetku vojne v Ukrajini vzpostavila dva večja nastanitvena centra, v Logatcu in na Debelem rtiču, ter se dogovorila za druge namestitve po Sloveniji, ki so primerne za nastanitev posameznikov, družin ali večjih skupin. Vzpostavljen je bil klicni center, na katerega se lahko obrnejo državljani Ukrajine za pomoč, izvedena je bila premestitev dela sirotišnice iz Ukrajine v Slovenijo.
Skrb urada je po navedbah Štrukljeve ves čas namenjena tudi nastanitvi in oskrbi prosilcev in oseb z mednarodno zaščito. V azilnem domu in njegovih izpostavah trenutno biva več kot 700 oseb, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito ali pa to nameravajo narediti. Prav tako v državi prebiva več kot 700 oseb, ki že imajo priznano mednarodno zaščito. Tem na različne načine pomagajo pri njihovem vključevanju v družbo, v prihodnosti pa želijo še dodatno pozornost nameniti najranljivejšim skupinam, še posebej mladoletnikom brez spremstva, je navedla.
"Slovenija je varna država, zato se trudimo varno namestitev zagotoviti tudi tistim, ki je v svojih državah nimajo. Vsem beguncem čestitamo, da so zbrali pogum, ker so odšli iz domovine, v kateri razmere trenutno ne zagotavljajo varnega življenja. Še naprej se bomo trudili zagotavljati varen dom tukaj v Sloveniji," je svoj nagovor sklenila Štrukljeva.
Svetovni dan beguncev
Svetovni dan beguncev so prvič obeležili 20. junija 2001, ko so obeležili 50. obletnico Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951. Pred tem so dan beguncev obeleževali v Afriki, ki ga je Generalna skupščina decembra 2000 uradno razglasila za svetovni dan.
Namen svetovnega dneva beguncev je osvetljevanje pravic, potreb in sanj beguncev ter mobilizacija politične volje in sredstev, da bi begunci lahko ne le preživeli, ampak tudi dostojno živeli.
UNHCR opozarja, da je bilo konec leta 2021 po svetu 89,3 milijona razseljenih oseb. Zaradi skokovite rasti števila beguncev zaradi vojne v Ukrajini pa je število razseljenih letos prvič preseglo 100 milijonov.
Sklad ZN za otroke (Unicef) poroča, da je konec leta 2021 pred konflikti in drugimi krizami po svetu bežalo 36,5 milijona otrok. Med njimi je bilo 13,7 milijona otrok beguncev in prosilcev za azil ter skoraj 22,8 milijona otrok, ki so zatočišče poiskali znotraj svoje države.
Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi opozarja, da vojna v Ukrajini poleg neposrednih posledic otežuje tudi odzivanje na krize, saj je zadala močen udarec mednarodnemu sodelovanju. Trenja med državami pa bi lahko oslabila že tako nizko finančno pomoč pri reševanju številnih kriz.
Slovenski varuh človekovih pravic Peter Svetina je pred svetovnim dnevom beguncev pozval k ustrezni migrantski politiki in sledenju konceptu vključevanja. Poudaril je, da je ta dan priložnost za razumevanje njihovih stisk in prizadevanj, da bi svoja življenja ponovno utirili v normalnost.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.