Verjetno lahko z gotovostjo trdimo, da Američani po terorističnih napadih živijo v strahu. Za kakšno stanje gre oziroma kako se manifestira?
Seveda živijo v strahu. Bin Laden in talibani obljubljajo nadaljnje akcije. Tudi mi bi se na njihovem mestu bali. Veliko znancev iz Amerike mi preko e-mailov izražajo zaskrbljenost, celo strah pred subverzivnimi dejavnostmi, kot so zastrupljena voda ali biokemijsko orožje. Pričakujemo lahko nek splošen upad dejavnosti, neko splošno mrtvilo oziroma depresijo. Najprej se je to pokazalo pri letalskih družbah, notranji promet v ZDA ima samo še 30 odstotkov potnikov, kar nosi za sabo v primeru velike Amerike določene posledice. Na udaru je tudi turistična dejavnost. Seveda pa je vse odvisno od razvoja dogodkov.
Racionalna rešitev bi bila, da bi bin Ladna izsledili, ga ubili?
To bi bil za Američane najboljši scenarij. Travma bi še vedno ostala, a stvari bi se počasi urejale, stanje bi se normaliziralo.
Kateri scenarij pa je po vaše najslabši?
Najslabše bo, če bin Ladna ne ujamejo, le-ta pa nadaljuje z akcijami. On je postal tudi nekakšen simbol islamskega fundamentalizma, lahko postane celo mahdi, s čimer bi olajšal mnogim ekstremistom, da se polastijo oblasti še v drugih državah, v Pakistanu, Indoneziji, Saudski Arabiji. Tu bi moral upoštevati problem naftne preskrbe – si lahko predstavljate svet brez nafte? To bi povzročilo veliko zmedo, stanje bi se lahko približalo tistemu iz prizorov filma Mad Max: lokalni mogočneži prevzamejo oblast, centralne oblasti pa ne delajo več.
Kaj pa Slovenci, nekateri nam očitajo čustveno neprizadetost ob napadih na svetovni trgovinski center. So po vašem mnenju kritike utemeljene?
Daleč od oči, daleč od srca. Če bi se napad zgodil v naši soseščini, bi se tukaj dosti bolj vznemirili, vendar New York je daleč, Afganistan še bolj. Že zato je razumljivo, da ostajamo hladnejši. Zagotovo pa bi bili najbolj prizadeti, če bi letalo treščilo v Cankarjev dom.
Nismo pa nagnjeni k temu, da bi bili panični?
Slovenci niso paničarji, to ni v njihovem nacionalnem značaju. Ne bom razglabljal o tem, ali so pogumni ali ne, ampak paničarji gotovo niso. A hkrati mi dejansko, objektivno nismo ogroženi. Mi smo majhna državica, lahko Bushu ponudimo letalonosilko, pa bin Laden tega ne bo niti slišal. V tem je prednost, če si majhen. Ko se začne teror, se vedno začne proti velikim.
