Daleč najdražji projekt v zgodovini Slovenije

Spomin na preplačan in s korupcijo prepreden zadnji energetski projekt TEŠ 6 je še kako živ, na mizi pa je že nov bistveno večji in dražji projekt, ob katerem se 1,4 milijarde evrov, kolikor je davkoplačevalce stal TEŠ, zdi le žepnina. JEK 2 bi lahko stal 10-krat toliko. Dejan Paravan je eden najvplivnejših energetikov v državi, v GEN-I je veljal za desno roko Roberta Goloba in danes je šef drugega energetskega stebra, GEN energije, ki obvladuje tudi NEK, hkrati pa je pomemben člen v verigi odločevalcev o energetski prihodnosti Slovenije. Z njim smo govorili o tem, zakaj je brez novega zanesljivega vira električne energije lahko ogrožena suverenost države, pa tudi kje so največje pasti pri gradnji JEK2. 

Po neki generalni oceni gradnja jedrskega bloka stane med štiri in šest milijonov evrov na megavat inštalirane moči. Če torej gremo v gradnjo novega bloka, se glede na velikost reaktorja končna cena začne pri osmih milijardah evrov in konča kje?

O konkretnih številkah težko govorimo, ker imamo premalo podatkov. V preteklem letu in pol smo s tremi ključnimi ponudniki vodili tako imenovan tehnični dialog in prvič dobili zelo konkretne podatke, vezane na ceno investicije v takšne elektrarne. Cene, ki ste jih omenili na megavat, so prenizke, so le osnovni stroški brez stroškov financiranja. Dobili smo višje cene. Čas izgradnje traja nekaj let, stroški financiranja predstavljajo najmanj 20 odstotkov celotne investicije, k temu  pa moramo dodati še specifične stroške, ki nastanejo na posamezni lokaciji. Mi danes ne razpolagamo z natančno vrednostjo investicije, imamo okvirne pokazatelje, ki kažejo, da se pod takšnimi pogoji na dolgi rok elektrarna splača graditi, bo pa treba opraviti še številna pripravljalna dela, preden bomo prišli do dokončne investicijske odločitve. Prvi korak se bo začel v kratkem in končal konec 2024 in to je študija različnih poslovnih modelov, načinov financiranja in ta bo dal bistveno boljši vpogled, na kakšen način je smiselno zapreti finančno konstrukcijo. To bo tudi eden od kriterijev, ki bo ponudil odločitev o tem, kako velik blok je smiselno zgraditi. Bi pa rad poudaril, da bomo dobili veliko energije, veliko moč, elektrarno, ki bo delovala 60 let, 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Zelo močen, stabilen vir energije, ki bo vplival ne le na Slovenijo, ampak širšo regijo.

V petek ste skupaj s predsednikom vlade, dvema ministroma in predsednikom uprave NEK-a uradno naznanili pričetek priprave podlag za JEK 2. Tako obsežnega infrastrukturnega podviga v Sloveniji še ni bilo, predvsem pa ne tako velikega finančnega bremena, ki bo zadolžilo več generacij. Si ga sploh lahko privoščimo?

Nedvomno gre za največji projekt v zgodovini Slovenije. Je pa tudi res, da bi nova elektrarna proizvedla ogromno količino brezogljične energije, ki jo bomo v prihodnosti potrebovali. Investicija bo resda visoka, toda to, kar bomo dobili v zameno, je zelo veliko. Žal današnje tehnologije ponujajo le jedrske elektrarne z velikimi kapacitetami, za slovenske razmere zelo (morda pretirano) velike, zaradi česar smo na predstavitvi v Krškem govorili o različnih načinih financiranja in odprli tudi debato o sofinanciranju, ki bi v investicijsko shemo dovolila več deležnikom, posledično pa bi se zmanjšala tudi tveganja oziroma bi se razpršila in porazdelila.

Iz prvotne omejitve 1100 megavatov moči ste spremenili načrt oziroma povišali razpon moči novega jedrskega reaktorja do 1600 megavatov. Zakaj?

Za to ugotovitev se moramo vrniti v leto 2019, ko je bil narejen PZI, ki je primerjal tri različne sklope velikosti: blok velikosti 1100 megavatov in blok velikosti 1600 megavatov ter dvojni blok dimenzije 1100 megavatov. Takrat je dobil največ točk manjši blok, zato so dali vlogo za energetsko dovoljenje za ta blok, a so bile razlike premajhne, da bi se lahko odločili. Danes so se okoliščine spremenile. Z energetsko krizo sta dva ponudnika postala strateško nezaželena. To so ruski in kitajski dobavitelji. Zdaj so nam ostali le še trije dobavitelji, to so Francozi, Korejci in Američani. Če pa dodamo še pogoj, da želimo imeti referenčni objekt, torej kopijo elektrarne, ki nekje že stoji, potem ostanejo le še Američani in to ni v redu, ker se pogajaš samo z enim dobaviteljem. Drugi razlog je, da se je zaradi energetske krize povečala potreba po energiji v naših okoliških državah in je zrasel interes po soinvestitorstvu. Ker lokacija v Krškem omogoča širitev oziroma razpon moči, je smiselno, da vključimo tudi dodatne dobavitelje in izberemo najbolj primernega.

Pri financiranju vam podporo nudijo tudi v gospodarstvu. Podjetnik Igor Akrapovič je predstavil načrt, po katerem bi lahko v JEK 2 vlagala podjetja, lokalne skupnosti, gospodinjstva in posamezniki. Vas je pobuda presenetila?

Take pobude so že bile izražene. Take pobude sem vesel. To pomeni, da se gospodarstvo zaveda prednosti takšnih investicij in s tako pobudo podjetja kažejo resno namero po udeležitvi pri investiranju. Z vložkom gospodarstvo na eni strani prevzema tveganja, na drugi strani vse koristi in če je več deležnikov na strani investitorja, je lažje zapreti finančno konstrukcijo. 

Kaj pa tveganja, ko je pri takem projektu več lastnikov?

Če je več investitorjev, je samo bolje, ker to pomeni, da bo bolje peljan. 

Torej več transparentnosti?

Tudi to, zagotovo.

Energetiki pogosto poudarjate, da bi v primeru stabilne samooskrbe lahko elektriko tudi izvažali. Je nov blok JEK iz tega vidika strateško pomemben?

Stvar je precej jasna. Raba električne energije bo naraščala, čeprav se bo raba skupne energije zmanjševala. To je elektrifikacija, se pravi, da iz rabe fosilnih virov preidemo na rabo elektrike, kjer je izkoristek višji, a na račun tega moramo tudi več energije proizvesti. To velja tudi za ostale države. Ker smo prepočasni pri investiranju v nove vire, ker moramo opustiti premog, se pojavijo škarje oziroma razlika med proizvodnjo in porabo. Kar lahko storimo takoj, je, da priklopimo čim več obnovljivih virov, dolgoročno pa moramo danes delati zelo zavzeto na izkoriščanju jedrskih tehnologij in če 1600-megavatni blok gledamo z vidika regije, ugotovimo, da ni prevelik. Projekcije kažejo, da ga ne bi smelo biti težko iztržiti. 

Torej je dobro, da so se Nemci odpovedali jedrski energiji, saj jim bomo lažje prodajali?

Ne, ni dobro. Energetski sistem v Evropi je zelo prepleten in če ima nekdo v regiji težave, imamo težave tudi drugi. Moje načelo je, da zmeraj rad plavam v hitri reki. Dobro je, če gre tudi sosedu dobro. Predvsem stališče Nemčije, da je šla zapirat jedrske elektrarne v dobri kondiciji, je nerazumljivo in slabo za stabilnost Evrope. 

Finci so reaktor Olkiluoto 3 začeli graditi leta 2005 in zagon predvideli leta 2009. Letos, torej šele po 18 letih, je končno priključen. Namesto uvodne ocene štiri milijarde evrov je blok tri stal 12 milijard evrov. Kaj je šlo narobe, predvsem pa: kaj se lahko naučite s finskega primera?

Finske izkušnje nam kažejo predvsem to, da so v preteklih 20 letih vsi tovrstni projekti v razvitem svetu imeli izzive. Ti pa so posledica tega, da je bilo v tem obdobju zgrajenih premalo elektrarn, da bi bile dobaviteljske verige izurjene in ekipe navajene tovrstnih investicij. Glede na to, da smo v neki renesansi jedrske energije, da se vedno več držav odloča za gradnjo tovrstnih elektrarn, sem prepričan, da se bodo te stvari spremenile, hkrati pa ne smemo podcenjevati takšnih projektov, ker so zapleteni. 

Je pa tudi nekaj pozitivnih izkušenj s finskim primerom. Denimo to, da so podpisali zelo dobro pogodbo, ker so tveganje povečanja stroškov prenesli na izvajalca. Drugič, to ni bil državni projekt, ampak ga je financiralo finsko gospodarstvo po zasebni pobudi in nenazadnje, da so Finci kljub podaljšanju roka danes veseli in ponosni, da so zaključili projekt in ga ocenjujejo kot uspešnega. Imamo tesne stike s kolegi na Finskem. 

Primer TEŠ6 ne zaostaja veliko. Od uvodne ocene 660 milijonov se je vrednost na koncu povzpela na 1,4 milijarde evrov. Kako boste poskrbeli, da se na JEK 2 ne bodo prisesale energetske pijavke, torej ljudje in podjetja, ki so izkoriščali vse mogoče kanale, da so prišli do denarja, sicer namenjenega gradnji TEŠ-a?

To je vprašanje za milijon ali kar za milijardo. Teh napak ne smemo ponoviti. Izpostavil bi tri napake. Prva je, da ne smemo pretiravati s preveč optimističnimi ocenami vrednosti, denimo s ceno premoga, ki je bila podcenjena. Druga je, da se ne smemo zanašati na politiko izvršenih dejstev, se pravi, ko so pri TEŠ 6 bili porabljeni prvi milijoni, smo vedno znova poslušali, da to potrebujemo, da če smo toliko in toliko že vložili, moramo do konca, in tretja stvar je nična toleranca do korupcije.

Evropa vse ali pa veliko stavi na OVE, obljuba, v katero je najbolj zagrizla Nemčija, ki je v taboru nasprotnikov jedrske energije. Že ob prvi omembi JEK 2 so iz Avstrije in Nemčije prihajali signali nasprotovanja. Zdaj se bodo verjetno okrepili, kako ste nanje pripravljeni?

Mislim, da si Evropa kot celota ne more predstavljati prihodnosti brez jedrske energije. Slovenija je jedrska država in opažam, da se na nivoju Evropske unije sklepa zavezništvo, ki bo poskrbelo za industrijo, dobaviteljske verige in tukaj Slovenija ni več osamljena, ampak del skupine vsaj polovice držav, ki podpirajo jedrsko energijo. Zavedati se je treba, kakšne so pristojnosti posameznih držav. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je dobila podaljšanje obratovalnega dovoljenja tudi z nemške strani. Očitno se z dobrim pristopom tudi to da urediti. 

Čez 10 let zapiramo TEŠ, čez 20 let zapiramo JEK oziroma ugašamo dve tretjini domače oskrbe z električno energijo. Leta 2050 pa jo bomo potrebovali še enkrat več kot danes, ko je letna poraba približno pri 14 teravatnih urah. Kaj boste storili, če JEK 2 do takrat ne bo v omrežju?

Gledamo zelo daleč naprej. V primeru, da bo poraba narasla tako, kot napovedujete, bo pomembno, koliko obnovljivih virov bomo uspeli priključiti v omrežje, v vsakem primeru pa bomo brez dodatnega bloka jedrske elektrarne (JE) uvozno odvisni. Enoten evropski trg sicer narekuje, da so si cene sorodne, ampak biti uvozno odvisen od električne energije na dolgi rok ob upoštevanju, da smo 100-odstotno odvisni od naftnih derivatov in zemeljskega plina, za suverenost Slovenije ni najboljši obet.

Premier Golob je napovedal vsaj en nov zakon in posledično vsaj en pripadajoči referendum. Kaj to pomeni za realizacijo projekta, ki sicer nima še nobene časovnice?

Mislim, da Golob ni napovedal referenduma. Ker bodo potrebni zakoni in pohitritev postopkov za večjo učinkovitost in transparentnost vodenja tega projekta, pomeni potencialno točko za referendum in njegova napoved je bila, da bo nekdo z zelo veliko verjetnostjo sprožil pobudo za referendum. Vprašanje referenduma bi sicer težko komentiral, ker je politično, vem pa, da je danes družbena podpora v Sloveniji zelo visoka. Dve tretjini podpirata rabo jedrske energije, ta utrip merimo že 10 let.

Po drugi strani je premier Golob z eno povedjo v petek dal vedeti, da še ničesar v resnici ne obljubljate in se z ničemer ne zavezujete. Po eni strani torej odločen nastop, po drugi strani nobene otipljive zaveze. Zakaj tako mešani signali?

Tega ne razumem tako. Kar smo v petek slišali, je načelna odločitev za nadaljnjo rabo jedrske energije, potrditev, da je Slovenija jedrska država in da z vso resnostjo mislimo pripraviti vse potrebno za končno odločitev za projekt JEK 2. Ker danes še nismo na točki, ko bi imeli vse odgovore, da bi lahko sprejeli dokončno odločitev, premierjeve besede razumem drugače. Neresno je sprejeti odločitev, ko nimaš vseh podatkov. 

Kakšna bo vloga bodočega državnega sekretarja Danijela Levičarja, zdaj poslovnega direktorja v Gen energiji?

Levičar je velik strokovnjak za JE, hkrati pa tudi zelo dobro razume delovanje javne uprave in lokalno okolje. Njegova vloga bo ključna, da bomo učinkovito in transparentno vodili korake, vezane na JEK 2.  Zaradi zapletenosti projekta je potrebno nenehno usklajevanje znotraj ministrstev in zaradi tega, ker si projekt zasluži in terja osebo, ki te stvari koordinira v neposrednem stiku s premierjem zaradi strateškega pomena za našo državo. 

Je Robert Golob boljši energetik ali boljši premier?

Robert Golob je zagotovo vrhunski energetik in sam si trenutno boljšega premierja, kot je Robert Golob, ne predstavljam.