FOTO: 'Potrebujemo izobraževanje za toplo srce'

Nobelov nagrajenec za mir in tibetanski duhovni vodja dalajlama je na svoj že drugi obisk v Slovenijo prispel v ponedeljek zvečer, ko sta ga tudi sprejela mariborski župan Franc Kangler in slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Ivo Vajgl.

Glavni del obiska pa poteka danes, ko je 74-letni dalajlama posadil drevo miru v mestnem parku in pred Prvo gimnazijo Maribor nagovoril zbrane.

'Naj večno raste'

"Včasih manjši narodi premorejo več duha," je menil med sajenjem drevesa ob vznožju Rožnega griča in spomnil na tibetanski pregovor, da je v majhni posodi lahko velik ogenj. Kot je dejal, je med Slovenci opazil ta duh, zato je prepričan, da lahko pomembno prispevajo k izboljšanju sveta.

"Naj tako tudi to majhno drevo v družbi preostalih velikih, ki so v parku, ustvari harmonijo in zacveti," je pozval dalajlama in na drevo obesil bel šal kot simbol miru.

Pri sajenju drevesa v parku sta 74-letnemu dalajlami pomagala mariborski župan Franc Kangler in rektor Univerze v Mariboru Ivan Rozman, prisotni pa so bili tudi člani mestne uprave in mestnega sveta ter mariborski imam Ibrahim Malanović.

Župan Kangler je ob tej priložnosti izrazil veselje, da lahko Maribor gosti tako plemenitega človeka. "Maribor je danes odprl svoje srce," je dejal. "Naj to drevo v tem mestu večno raste, naj obuja naše spomine na ta čudoviti dogodek in širi čisto energijo tako v Mariboru kot v svetu," je dodal.

Rektor Rozman pa je dejal, naj breza, ki jo je zasadil dalajlama, simbolizira sodelovanje med različnimi religijami, rasami in kulturami, saj gre za drevo, ki izvira iz Himalaje, a bo po njegovem prepričanju uspešno raslo tudi pri nas.

Gimnazijci navdušeni

Po sajenju drevesa se je Nobelov nagrajenec za mir odpravil k bližnji Prvi gimnaziji, kjer ga je pričakala množica predvsem mladih ljudi. V nagovoru je spomnil, da je egocentrično razmišljanje zastarelo in da lahko človeštvo preživi le, če se združi.

"Globalna ekonomija in okolje nas združujeta, zato je današnja realnost drugačna od pretekle. Zato je treba spremeniti naš način razmišljanja," je prepričan dalajlama.

Medtem ko je bilo 20. stoletje stoletje nasilja, vojn in prelivanja krvi, je po njegovem mnenju zdaj prišel čas, da nastopi stoletje miru in dialoga. Pri tem se ne gre zanašati na starejše generacije, ampak je v prvi vrsti dolžnost mladih, da dosežejo ta cilj.

"Moja generacija se poslavlja, župan je nekje vmes, vi mladi, sveži obrazi pa morate doseči, da bo svet res lep," je pripomnil dalajlama.

Gimnazijci so njegove besede sprejeli z navdušenjem. Predvsem se jih je, kot so sami povedali, dotaknil s hudomušnostjo in preprostostjo, ki je od tako visokega gosta niso pričakovali. V zahvalo so mu podarili sliko dijakinje Janje Stariha, ki predstavlja sočutje in ljubezen.

Dvorana razprodana

Pred kosilom se je dalajlama srečal še z opozicijskima voditeljema Janezom Janšo (SDS) in Radovanom Žerjavom (SLS), medtem ko se drugi državni predstavniki vabilu niso odzvali.

V dvorani Tabor pa je potekalo predavanje z naslovom Etika za novo tisočletje, namenjeno predvsem dijakom in študentom, a odprto tudi za ostale, ki so si še pravočasno priskrbeli vstopnice; dvorana je bila namreč hitro razprodana.

Tibetanski duhovni vodja dalajlama je pred polno dvorano v Mariboru, ki je bil glavni namen njegovega prihoda v Slovenijo, poudaril, da je pot do miru v svetu promocija duhovnih vrednot in sekularne etike, ki lahko edini privedeta do prijateljstva in zaupanja med ljudmi različnih kultur in veroizpovedi.

A sreče se ne da doseči z materialnimi dobrinami, temveč z notranjim mirom, ki ga lahko prinesejo le moralne vrednote oziroma etika, je nadaljeval. Univerzalna etika, ki bi zadovoljila vse ljudi na svetu in privedla do sožitja med narodi, pa ne more biti pogojena s posameznimi religioznimi načeli, saj bi tako izključili drugače misleče, ampak je edina prava t. i. sekularna etika, torej etika brez religijskih verovanj.

Pri človeku je po njegovih besedah najpomembnejša notranja lepota, to pa ustvarjajo sočutje, zaupanje, spoštovanje in ljubezen. Pri širjenju takšnih vrednot vidi glavno vlogo v izobraževanju. "Potrebujemo izobraževanje za toplo srce, zato je nujno v vrtce, šole in univerze vključiti več etike," je dejal in menil, da bi pri tem morale ženske igrati bolj aktivno vlogo, saj so že biološko bolj občutljive za nesrečo in trpljenje drugih.

Širjenje takšnih vrednot je tudi glavni namen njegovega obiska v Sloveniji. Poudaril je, da obisk ni političen in da je njegov glavni cilj srečanje in pogovor z ljudmi, in to navadnimi ljudmi, s čimer je posredno izrazil svojo brezbrižnost do dejstva, da ga slovenski politični predstavniki za razliko od njegovega prvega obiska pred osmimi leti tokrat ne bodo sprejeli. "Očitno se bojijo velikega brata," je odgovoril na novinarsko vprašanje po predavanju, kako razume odsotnost funkcionarjev.