Da izlet ne postane nesreča ...

Vzroki za nesreče v gorah so največkrat fizična in psihična nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost ter pomanjkljivo poznavanje uporabe opreme, obenem pa tudi podcenjevanje vremenskih razmer. Po navedbah policije se nesreče največkrat zgodijo ob zdrsih in med padanjem kamenja.

Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik pojasnjuje, da so zdrsi zelo pogosti na meliščih in snežnih oplatah. Letos opažajo tudi veliko dehidracij in odpovedi srca.

Hodite počasi, enakomerno, vsako uro počivajte

Na Generalni policijski upravi planincem svetujejo, naj vzpon ali pohod začnejo dovolj zgodaj, da se izognejo popoldanskim nevihtam in vročini. Pred pohodom se velja pozanimati o vremenski napovedi in predvideni poti ter razmerah na njej. 

Hoja naj bo najprej počasnejša, da se telo ogreje, ves čas mora biti tudi enakomerna. Hitrost naj narekuje najpočasnejši član skupine, in sicer na čelu kolone. Vsako uro si je treba privoščiti nekajminutni počitek. Če nas na poti preseneti slabo vreme, je treba najti zavetje.

Seveda ne gre pozabiti na primerno obleko, obutev in tehnično opremo. V nahrbtnik je treba spraviti tudi toplejša oblačila, denimo vetrovko, kapo in rokavice, planinski zemljevid, svetilko, prvo pomoč, kompas, piščalko, vžigalice, svečo in spalno vrečo.

Na izpostavljenih poteh je priporočljiva uporaba čelade, plezalne vrvi in cepina, vsekakor pa mora biti oprema vedno prilagojena turi. Tako se denimo na zelo zahtevnih planinskih poteh pohodnih palic ne uporablja. Uporabo vseh teh tehničnih predmetov naj bi se vadilo še pred odhodom v gore.

Ves čas vzpona je treba hoditi po označeni planinski poti ter upoštevati table in oznake o zaprtih poteh. Gorska reševalna zveza je med nasvete vključila tudi najem gorskega vodnika, če so želje večje od znanja in izkušenj. Prav tako gre upoštevati možnost vključevanja v skupine, ki jih na izlete vodijo planinska društva. Vpis v vpisno knjigo je priporočljiv, hkrati pa ne gre pozabiti, da je po prihodu na vrh opravljena komaj polovica poti.

Če se zgodi nesreča ...

Če pa se vseeno zgodi nesreča, na Gorski reševalni zvezi poudarjajo, da je treba ponesrečenemu nuditi prvo pomoč, najti obveščevalno točko ali poklicati na telefonsko številko 112. Slovenski gorski svet ni v celoti pokrit s telefonskim signalom, zato so v nekaterih planinskih kočah vgrajeni samodejni odzivni radio sistemi Sapogo, še pojasnjujejo.

Ko mora pri reševanju posredovati helikopter, velja, da pri ponesrečencu ostane le ena oseba, drugi se umaknejo vsaj sto metrov stran. Vse moteče predmete se odstrani ali pritrdi, na helikopter pa se počaka v čepečem položaju. Gibanje okoli helikopterja je izredno nevarno, dovoljeno pa je le pred sprednjo polovico vozila, še navajajo.

Velika nevarnost poletnih izletov v gore je vročinski udar, še opozarjajo. Njegovi simptomi so potenje, vroča, rdeča in opečena koža, visoka telesna temperatura, bruhanje, zmedenost in vrtoglavica. Da do tega ne bi prišlo, se je v gore treba odpraviti, ko še ni vroče.

Vsaj dan pred turo naj se izdatno pije izotonične napitke. Med turo ni priporočljivo piti samo vode, če pa se planinec vseeno odloči zanjo, mora pojesti kakšen slan prigrizek, pojasnjujejo na planinski zvezi. Priporočajo večkratno pitje v majhnih požirkih. Alkoholu in kavi ter drugim diuretikom pa naj se pohodniki izogibajo.