Povišani toni velikega soočenja: burno o Palestini in splavu

Puščice so letele z vseh strani, a kdo jih bo uspel v nedeljo najbolj unovčiti? So pred volitvami res dovoljena vsa sredstva, vsi manevri, tudi pri priznanju Palestine, je spraševala voditeljica Petra Kerčmar. "Danes napoved referenduma in zamik sprejetja in izjave obeh polov. Z desne: Stanovanj ne bo, bo pa konoplja? 30 dni do specialista, prej 30 dni do terorista. Z leve pa: Volivci bodite spet glasni, tako kot pred dvema letoma, ko so s svobodo premagali zlo. Strašenje, populizmi, obrambne straže? Se obujajo že dobro znani vzorci boja med dvema poloma? Bodo volivci spet izbirali: ZA ali Proti Janši, Za ali proti Golobu? Komu zaupati? Kaj jih žene v Bruselj? Sanjska služba ali rešitve in konkretni ukrepi, da bomo vsi bolje živeli? Kdo so mirovniki? Kdo jastrebi?"  

Ob vprašanju priznanja Palestine so se vnele strasti

Prva tema, v katero so zagrizli gostje v studiu, je slovensko priznanje Palestine. To je tudi vroča notranjepolitična tema, saj je prav danes največja opozicijska stranka SDS vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine. S tem se bo odložilo odločanje o priznanju, ki je sicer predvideno na torkovi izredni seji državnega zbora.

Romana Tomc (SDS) pravi, da gre pri priznanju Palestine za veliko sprenevedanje vladnih koalicijskih strank in zlorabo za notranje politične boje. "V SDS želimo preprečiti takojšnje priznanje Palestine, ker mislimo, da ni pravi čas," je dejala. Evroposlanki Ireni Jovevi (Gibanje Svoboda) je očitala, da je glasovala proti izpustitvi talcev. 

"Jasno in glasno ves čas obsojam Hamas. Jasno in glasno tudi zahtevam izpustitev talcev. Vi ste pa februarja letos, če smo že pri tem, pri glasovanjih, glasovali proti amandmaju, s katerim bi bil omogočen humanitarni koridor v Izraelu, zato da lahko pridejo humanitarni delavci in pomagajo nedolžnim. To je sprenevedanje. Priznanje res ne bo rešilo vojne, bo pa rešilo oziroma rešuje čast tega dela sveta in absolutno prav je, da se to zgodi," se je na te obtožbe Tomčeve odzvala Joveva.

Na očitke Tomčeve se je odzval tudi Matjaž Nemec (SD), ki pravi, da se pri okoli 45.000 žrtvah v Gazi težko pogovarjamo o sprenevedanju. "Mi bi si želeli, da bi bil ta problem že rešen," je dejal. Zoran Stevanović (Resni.ca) pa je prepričan, da se spreneveda celotna slovenska politika. "Dejstvo je, da se tam odvija genocid," je poudaril.

Vladimir Prebilič (Vesna) je izrazil željo, da bi "nemudoma priznali Palestino, podprli Palestince s humanitarno pomočjo, pritisnili na Izrael tudi s sankcijami in da ne bi različno merili žrtev ..."

Za ljudi v Gazi je ključno, da se spopadi končajo, meni Matej Tonin (NSi). "Zaradi spopadov ljudje umirajo, tako da ne bo bistvene razlike, ali Slovenija jutri prizna Palestino ali jo čez en mesec. Naš poudarek je, da je ključno, da bi Slovenija uporabila svojo vlogo v varnostnem svetu Združenih narodov, predlagala posebno mirovno misijo s strani držav, ki jim zaupata tako Izraelci kot Palestinci, npr. Jordanija, Egipt, da bi se tam spopadi končali. In to je zdaj idealen trenutek, ker se je Amerika nekoliko omehčala," je dejal. Prepričan je, da bi priznanje v tem trenutku "šlo v luft" in ne bi imelo pravega učinka.

Nataša Sukič meni, da če bi Palestino več zahodnoevropskih in zahodnih držav priznalo že zdavnaj, morda ne bi prišlo do genocida. "Zahodne države so tiste, ki lahko učinkovito pritisnejo na ZDA, ki s podporo Izraelu omogočajo, to kar se dogaja, in na sam Izrael," je prepričana. 

Spomnila je tudi, da Levica že 10 let poziva vse vlade, naj Slovenija prizna Palestino. "To, kar si je privoščil SDS s to potezo, je mednarodni skandal in sramota. To je dejansko sramotno, kajti v Gazi se dogaja genocid," je jasna. "Tisti, ki obračate pogled od tega, ste moralni sokrivci," je bila ostra.

"Potem so v tem mednarodnem škandalu vse evropske države, ki Palestine niso priznale," je na očitke Sukičeve odgovorila Tomčeva.

Peter Gregorčič (SLS) meni, da tako dejanja koalicije kot opozicije, ne bodo zagotovila bistvenega. "In to je, da se na tem območju zagotovi mir, da se prekine vojna in pobijanje nedolžnih ljudi," je dejal.

Klemen Grošelj (Zeleni Slovenije) pa je opozoril na drugo dimenzijo dogajanja v zvezi s priznanjem Palestine. "Ne smemo pozabiti ukaza, ki je prišel iz Izraela, da je treba nekaj narediti v zvezi s priznanjem. Izraelski zunanji minister je bil jasen v svojem Facebook sporočilu. In tukaj se jasno kaže še tisto vprašanje, ki se malce skriva za temi predvolilnimi temami, vezanimi na Palestino – to je vpliv tretjih držav na slovensko politiko," je dejal.

Nemec je v studio prinesel celo natisnjen posnetek zaslona z omenjenim zapisom izraelskega zunanjega ministra. "Gospod Janša je deloval tako, kot mu je bilo rečeno od njegovih izraelskih kolegov. Moram poudarit, da imamo po 80 letih v Izraelu najbolj desno ekstremno vlado, o kateri smo v Evropskem parlamentu opravili razpravo še pred 7. oktobrom. Julija smo imeli razpravo v parlamentu o razgradnji demokracije v Izraelu," je dejal.

Tonin meni, da to, kar spremljamo, kaže na nezrelost slovenske politike. "Belgija, Malta in Danska so odložile razprave in odločanje o priznanju Palestine na čas po evropskih volitvah," je dejal Tonin. A Nemec je opozoril, da je malteška vlada klonila pred pritiski Izraelcev in Američanov.

Stevanović meni, da smo zamudili priložnost, da bi bili mirovni posrednik.

"Dejstvo je, da je Meddržavno sodišče že jasno sporočilo, da zaznava genocidna dejanja. Mednarodno kazensko sodišče je izdalo tiralico za Netanjahujem," je spomnil Prebilič in dodal, da ima Slovenija enkratno priložnost, da je na pravi strani zgodovine.

Splav: osnovna pravica žensk ali kdo ga bo plačal?

Pobuda "Moj glas, moja odločitev" zbira podpise za varno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi je bila naslednja vroča tema. Doslej je zbranih 400.000 podpisov. Pobuda od EU zahteva, da vzpostavi finančni mehanizem, ki bi državam članicam pomagal zagotavljati varen in dostopen splav za vse. Toda mnenja se delijo tudi pri nas. Je v ospredju finančni vidik, plačilo posegov, ali osnovna pravica žensk, da odločajo o svojem telesu?

Tomčeva je dejala, da podpisa ni oddala, saj meni, da gre za zlorabo vprašanja v politične namene. "Pravica do splava ni pravica, ki bi se urejala na ravni EU. To je pravica vsake države, da uredi stvari po svoje," meni, da je treba urejati to na nacionalnem nivoju, na ravni posamezne države. Pravi, da ne bo prinesla nič novega ženskam denimo na Malti, ampak le možnost denarnega povračila za opravljen splav v neki drugi državi. Nemec se s tem ne strinja in poudarja pomen evropske zakonodaje. Prepričan je, da je Evropska unija pomembna zato, "da tudi tako konzervativnim družbam, kot je Malta, omogočimo, da v okviru evropske zakonodaje dejansko ženski omogočimo dostop do varnega splava". Tomčeva vztraja, da je bila v evropske pogodbe zapisana pravica držav do odločanja o določenih stvareh na nacionalni ravni, kamor po njenem mnenju sodi tudi pravica do splava. "Gre za to, kdo bo plačal splav," je prepričana glede pobude.

Prebilič je ponosen na slovensko ureditev tega vprašanja, saj je to zapisano v ustavo. Spomnil pa je na primer Poljske, kjer ženske tudi umirajo, saj jim odrekajo možnost, da opravijo splav. Pravi, da gre tudi za humanistično in humano vprašanje. Poudarja, da govorimo o temeljnih človekovih pravicah, pobudo pa vidi kot signal državam, da sledijo našemu primeru in zaščitijo žensko. Tudi Stevanovića veseli zapis v ustavo. Ne podpira pa tega, da se "nevladne organizacije, ki to niso", vpletajo v sisteme odločanja. Izpostavljen je bil primer Poljske, Stevanović pa meni, da se v notranjo politiko države ne smemo vmešavati.

Irena Joveva je v oddaji razkrila, da je imela sama dva spontana splava. Pravi, da je splav je zelo težka odločitev posameznice, tako fizično kot psihično, in da si ne predstavlja, da bi živela na Malti, kjer bi ji bil onemogočen varen in dostopen splav. "Ta pobuda ne pomeni, da se bo več žensk odločalo za splav, ampak da tiste, ki se bodo, to lahko opravijo varno in dostopno," je dejala.

Grošelj pravi, da gre za vprašanje položaja žensk v EU v prihodnje. "Če bodo ljudje zbrali milijon podpisov, s tem dobijo legitimnost, da pridejo pred institucije Evropske unije, zakaj ne," je dejal. Tudi on je s prstom pokazal na Poljsko. Sukičeva pravi, da pobudo Inštituta 8. marec podpira z vsem srcem. Meni tudi, da gre za razredno vprašanje. Če je ženska revna in ne more iti v tujino opravit splava, lahko na Poljskem tudi umre, je opozorila. Zato se ji zdi prav, da na ravni EU poskrbino, da so pravice izenačene. Tonin pa očita, da "kadarkoli levici ne gre, na plano prinesejo splav, da razdelijo družbo". Pravi, da imamo to v Sloveniji zapisano v ustavo, nobena od petih desnosredinskih vlad ni predlagala sprememb na tem področju.

Gregorčič pravi, da akt o EU omogoča državljansko pobudo, da pa se bodo o njej evroposlanci odločali, če se bodo uspeli zbrati potrebni podpisi. Spomnil je, da je treba najprej zbrati milijon podpisov iz vsaj sedmih evropskih državm, nato bo pobudo preučila še Evropska komisija, ki bo preučila, ali je predlog primeren.

Visoke bruseljske plače kot motivacija?

Kaj pa plače evroposlancev? Nemec pravi, da nihče od njih nima vpliva na to, kakšno plačo imajo. Zase zatruje, da se v Bruslju raje ukvarja z vsebino. Stevanović pravi, da imajo na svoji listi "preskrbljene ljudi, željne samo sprememb, ki nimajo popolnoma nobene potrebe po plači". Joveva pravi, da že ves čas obljavlja tudi "te famozne dodatke, ta famozni mesečni pavšal". Ponudila je, da pokaže tudi mapo računov, glasovala pa bi tudi za znižanje bruseljske plače.

Tomčeva je spomnila, da slovenski evroposlanci plačujejo tudi dohodnino v Sloveniji. Navedla je svojo plačo, 6500 evrov, za pavšal pa je dejala, da ga razkriva pristojnim inšpekcijskim službam Evropskega parlamenta. Nemec je napovedal, da bo za to kampanjo porabil osebnih 5000 evrov.  

Preblič pravi, da v Bruselj odhaja s tremi cilji. Tonin pravi, da ga ženeta vsebinski in politični razlog. Sukičeva pogreša odločne glasove, ki bi si prizadevali za blaginjo in mir. Gregorčič pravi, da je spoznal, da je EU postala Evropa dvojnih meril, kar je po njegovem mnenju treba spremeniti. Grošelj je dejal, da ima tudi on, podobno kot Joveva, v fasciklu spravljene vse svoje bruseljske račune, v tem mandatu pa je prestal že dve reviziji.

O "tretjih akterjih"

Grošelj je sicer dejal, da si je svoje delo v Bruslju želel nadaljevati naprej, "pa sem bil pač na tisti listi zaradi intervencije gospoda Jankovića vržen dol oziroma bil prisiljen oditi". Aktualni evropski poslanec Grošelj (Renew/Svoboda) se je po burnem razhodu z Gibanjem Svoboda in premierjem Robertom Golobom nato odločil za kandidiranje na listi neparlamentarne stranke Zeleni Slovenije.

"Očitno je v Sloveniji tako na levem kot na desnem polju praksa, da imamo tretje akterje, ki posredujejo, in potem vplivajo na politične odločitve v Sloveniji. Mislim, da je z velika politične suverenosti naše države zelo problematično," je poudaril. 

"V resnici to, da je priznal, da Zoran Janković vpliva na našega predsednika vlade na način, da lahko odstavlja kandidate za evropske poslance, nekaj, kar nas mora skrbeti. To pomeni, da nimamo suverene vlade, ampak centri moči, ki so zunaj izvoljenih institucij, upravljajo z našo državo," je ob tem opozoril Gregorčič.  

Se je to res zgodilo ali ste samo brali to v medijih, ga je vprašala Joveva. "Bilo je dovolj jasnih signalov, da imam lahko utemljen sum, da so v ozadju te zgodbe bistveno globje kot pa tisto, ker je bilo povedano," je odgovoril Grošelj. Dodal je, da ga žalosti, da se Joveva, s katero je zadnjih pet let odlično sodeloval, čuti dolžna braniti napade srbskega predsednika Aleksandra Vučića nanj. "Zgolj zagovarjal sem temeljne vrednote, na katerih temelji Evropska unija, poštene volitve so ena najbolj osnovnih stvari," je prepričan.

"Če bi gospod Vučić dejansko imel vpliv, mislim, da bi potem tudi jaz imela težave biti na tej listi, saj midva meniva enako glede gospoda Vučića," pa je Grošlju odvrnila Joveva.  "Prej nisem branila nikogar, samo zanimalo me je, ali se je res zgodilo ali ne," je dodala. 

Poziv k oddaji glasu v nedeljo, ne na predčasnih volitvah

Tomčeva je sicer pozvala k oddaji glasu v nedeljo, ne na predčasnih volitvah. "Kajti te predčasne volitve imajo nad sabo neko senco dvoma. Nismo uspeli z našo zahtevo, da se volilni lističi preštevajo sproti, zato mislimo, da je najbolj varno, če glasujete kar v nedeljo," je dejala. Prebiliča pa čudi dvom v slovensko demokracijo. Prepričan je, da imamo dobro urejeno tudi predčasno glasovanje. Tonin evropske volitve vidi kot uvod v državnozborske volitve. "Še enega mandata Golobove vlade si ne moremo privoščiti," je prepričan. Joveva pa je stopila v bran angažmaju premiera Goloba v tem času.

Poleg volitev devetih poslancev v Evropski parlament pa se bo v nedeljo v Sloveniji odločalo tudi o štirih referendumskih vprašanjih, zato so kandidati na soočenju spregovorili tudi o tem, ali bodo obkrožili za ali proti, oziroma, da naj se volivci odločijo sami.

Soočenje v Železniškem muzeju 

Veliko soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami je potekalo v Železniškem muzeju v Ljubljani, kamor so nosilci list devetih strank prispeli že dobro uro pred oddajo.

Soočenje kandidatov za evropske poslance ste lahko spremljali na naši televiziji, med samim soočenjem pa je ekipa rubrike Dejstva na 24ur.com preverjala verodostojnost izjav politikov. 

"Priče smo širjenju dezinformacij na steroidih, napori za demontažo demokracije so izjemni, zato se brez Dejstev ne moremo boriti proti lažnim informacijam. Naš namen je znova razgaljati tiste politike in politične propagandiste, ki bodo načrtno širili laži in manipulirali s podatki, z merilnim orodjem Dejstvomer pa ponazorili, kaj drži in kaj ne," pravi urednica rubrike Dejstva Alenka Marovt. V živo sta na 24ur.com sodelovala tudi oba strokovnjaka, Jure Požgan in Lara Bandi.

Anketa, ki jo je za našo hišo pred volitvami opravila Mediana, sicer ugotavlja, da med strankami še vedno vodi SDS Janeza Janše, vendar se mu je približala stranka Gibanje Svoboda. 

V luči evropskih volitev je sicer naša medijska hiša pripravila serijo soočenj, ki bodo epilog dobila v nedeljo, 9. junija, ko bo znano, kdo bo zasedel stolčke v Evropskem parlamentu.

V nedeljo se bodo odprla vrata 2981 volišč, več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev bo volilo devet poslancev v Evropski parlament in odločalo tudi o štirih referendumskih vprašanjih. 

Na Evropskih volitvah bodo volivci devet poslancev izbirali z 11 kandidatnih list. Žreb je določil, da si bodo v vrstnem redu sledile tako: 

1. Gibanje Svoboda
2. Slovenska demokratska stranka (SDS)
3. Vesna - zelena stranka
4. Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Dobra država (DD)
5. Slovenska ljudska stranka (SLS)
6. Nova Slovenija - krščanski demokrati (NSi)
7. Levica
8. Zeleni Slovenije (Zeleni)
9. Socialni demokrati (SD)
10. Državljansko gibanje Resni.ca
11. Nič od tega

Rezultati evropskih volitev bodo znani nekaj minut po 23. uri, ko se zapre še zadnje volišče v EU.