Da bi privarčevali, bodo okrnili pravice bolnikov

Sprememba košarice pravic, ki se krije iz zdravstvene blagajne, kot je predvidena po nadgradnji zdravstvenega sistema, ki ga je v sredo potrdila vlada, prinaša tudi krčenje določenih pravic za zavarovance. Poslej bodo samoplačniški npr. prevozi do rehabilitacije ali fizioterapije in zdravilišča za bolnike z revmo.

Po predlogu zdravstvene nadgradnje se bodo iz osnovne košarice pravic, ki bo v celoti financirana iz obveznega zavarovanja in splošne participacije, izločile pogrebnine in posmrtnine, nekateri nenujni prevozi ter zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega.

Poleg tega obvezno zavarovanje ne bo več krilo pripravništev in specializacij, raziskovalnih dejavnosti v okviru terciarne dejavnosti in nadomestil za odsotnost z dela zaradi bolezni za brezposelne. Tudi nadomestil delodajalcem za odsotnost delavca na dan, ko bo daroval kri, zdravstvena blagajna ne bi več krila.

Nenujni reševalni prevozi

Po predlogu nadgradnje zdravstvenega sistema bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) še vedno kril nenujne reševalne prevoze za prevoze bolnikov na ali z dialize ter onkološke bolnike na ali s kemoterapije, obsevanja ali radioterapije. Iz zdravstvene blagajne bodo še vedno kriti nujni prevozi, to so prevozi, pri katerih gre za reševanje življenja.

Izločeni pa bodo ostali prevozi, ki ne bodo ustrezali kriterijem, kot so nekateri prevozi do rehabilitacije ali fizioterapije. Na ministrstvu sicer opozarjajo, da to za sredstva ZZZS ne bo pomenilo velikega prihranka, saj obvezno zdravstveno zavarovanje financira le deset odstotkov cene tovrstnih prevozov, kar letno znaša 1,1 milijona evrov, ostalo se krije iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ti prevozi bodo torej poslej samoplačniški. Po podatkih na spletni strani ZZZS stane kilometer nenujnega reševalnega prevoza s spremljevalcem 0,75 evra, kilometer prevoza bolnika brez spremljevalca pa 0,37 evra.

Vendar pa sindikati opozarjajo, da te storitve potrebujejo predvsem starejši in težko mobilni ljudje, ukrep pa bo po mnenju Lučke Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zmanjšal solidarnost do starejših.

Zdraviliška zdravljenja

Zdravstvena blagajna po predlogu ne bo več krila tistega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, ki ne bodo neposredno nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Torej, če bo bolnik operiran zaradi določene poškodbe in bo po operaciji šel domov, ne bo mogel čez čas na rehabilitacijo v zdravilišče na račun ZZZS. Enako bo pri bolnikih z revmo, ki so lahko doslej na račun obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zdravilišče obiskali enkrat na dve leti.

Na ta račun bi zdravstvena blagajna privarčevala milijon evrov letno. Tudi za te storitve je ZZZS krila deset odstotkov cene, prostovoljne zavarovalnice pa ostalo.

Pogrebnine in posmrtnine

Doslej je ZZZS za vse zavarovance krila standardne stroške pogreba. Ti stroški po predlogu niso več kriti ne s strani ZZZS ne s strani državnega proračuna. Krili jih bodo le socialno šibkim (oz. prejemnikom socialne pomoči), vendar pa se ta storitev prenese na financiranje iz proračuna ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Pogrebnine so ZZZS lani stale 9,15 milijona evrov. Po podatkih ZZZS višina pogrebnine znaša 507,12 evrov oz. 760,68 evrov za osebe, umrle v tujini in pokopane v Sloveniji.

Iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja bo črtana tudi pravica do posmrtnine, do nje pa bodo še vedno upravičeni socialno šibki. Pravico do posmrtnine kot enkratne denarne pomoči imajo družinski člani umrlega zavarovanca, ki jih je ta preživljal do svoje smrti.

Višina posmrtnine znaša 100 odstotkov zajamčene plače, ki trenutno znaša 237,73 evrov. Odhodki ZZZS za posmrtnine so, kot je zapisano v dokumentu nadgradnje zdravstvenega sistema, v letu 2010 znašali 1,5 milijona evrov.

Na ministrstvu za zdravje so izračunali, da bo obseg posmrtnin, ki se bodo poslej plačevale le socialno šibkejšim, znašal približno 300.000 evrov letno.

Bolniške za brezposelne

Sedanja zakonodaja določa, da v primeru, ko brezposelni zboli, lahko gre na bolniško in se mu plačuje nadomestilo za začasno zadržanost z dela. Plačevanje tega je bilo pred leti preneseno na bremena ZZZS, po predlogu nadgradnje zdravstvenega sistema pa se bo spet preneslo na proračun ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da brezposelni ne morejo biti odsotni z dela, ker dela nimajo. Če zbolijo v času, ko so brezposelni, kritje nadomestil plače ne pomeni bremena, ki bi ga zdravstvena blagajna morala odvzeti delodajalcem. Brezposelnim se doba prejemanja nadomestila v času, ko so bolni, ne odšteva. Lani so bolniške brezposelnih zdravstveno blagajno stale 6,1 milijona evrov.

"Vprašanje je, ali ministrstvo za delo želi to še naprej financirati ali pa ne. Vsekakor pa v zdravstveno blagajno to ne spada," je poudarila Valentina Prevolnik Rupel z ministrstva za zdravje.

Da ZZZS ne bi plačeval nadomestil bolniške brezposelnim, se strinja tudi Böhmova. Po njenih navedbah gre pri tem "za stvari, ki so bile od zunaj, s strani ministra za delo, vsiljene ZZZS, zato da bi se zmanjšali stroški zavarovanja za brezposelnost".

Nadomestila za odsotnost z dela zaradi krvodajalstva

Po predlogu krvodajalci ne bodo več upravičeni do nadomestila plače za dan odsotnosti z dela iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Ministrstvo za zdravje svoj predlog ukrepa utemeljuje z evropsko direktivo, ki pravi, da je krvodajalstvo brezplačna dejavnost. ZZZS to letno stane 4,1 milijona evrov.

Ker pa je krvodajalstvo po mnenju ministrstva v nacionalnem interesu, sta dve možnosti, kako to urejajo v evropskem prostoru. Ena možnost je, da se dan odsotnosti delavca zaradi krvodajalstva delodajalcu krije neposredno iz proračuna, druga pa, da prosti dan krije delodajalec, ki bo nato stroške uveljavljal kot davčno olajšavo pri plačilu davčnih obveznosti.

Prevolnik Ruplova pojasnjuje, da gredo pri obeh možnostih sredstva iz proračuna. V kakšni obliki bo izpeljano, pa je v pristojnosti ministrstva za finance, je dejala.

Böhmova sicer meni, da se bo interes za krvodajalstvo pri nas zelo zmanjšal, če krvodajalci ne bodo več prejemali nadomestil za odsotnost z dela. Marsikdo si po njenem mnenju preprosto "ne bo mogel privoščiti, da bi bil krvodajalec, ker bo moral vzeti dopust", je prepričana.

Kot pojasnjujejo na Rdečem križu Slovenije, ki je odgovoren za organizacijo krvodajalskih akcij in motiviranje krvodajalcev, so pretekle izkušnje, ko je bil namesto dveh dni določen en prost dan, pokazale petodstotni upad števila krvodajalcev. Ker je predvidena sprememba še večja, pričakujejo, da bo spet negativno vplivala na število krvodajalcev. Prost dan bi bilo po njihovem mnenju treba ohraniti, saj ne predstavlja plačila krvodajalcem, ampak ugodnost, ki jim darovanje olajša.