'Da bi ljudje prišli do nadomestne gradnje v letu dni, je nerealno pričakovati'

Župan Dravograda Tone Preksavec je za 24UR ZVEČER povedal, da so sicer pričakovali kontaminacijo, vendar ne v takšnem obsegu. "Treba je vedeti, da Dravograd do sedaj ni bil okoljsko posebej izpostavljen. S tem muljem pa smo dobili pravo ekološko bombo. Zahtevamo tako od ministrstva kot institucij, da nam nedvoumno povedo, kam s tem muljem. Še vedno je odložen na številna kmetijska zemljišča, polja, travnike, poplavljena je bila industrijska cona. Ogromno mulja imamo deponiranega na dveh začasnih deponijah. Hkrati pa zahtevamo, da država sanira vsa ta območja v celotni Mežiški dolini in delu Dravske doline." 

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je povedal, da je to, kar se je zgodilo, zaskrbljujoče. "Vemo, da je Mežiška dolina bila onesnažena, država je že imela sanacijski program za ta del države. To, kar se je sedaj zgodilo, kaže na to, da bo treba ta program razširiti in se s katastrofo soočiti nizvodno od Mežice."

Predsedujoči Skupnosti občin Vladimir Prebilič je glede pomoči pri sanaciji dejal, da sama organizacija nima virov in sredstev, pa tudi pristojnosti, da bi posegli v situacijo, v kateri se je znašla občina Dravograd in tudi druge občine na Koroškem. "Je pa tudi dejstvo, da smo naravo dolgo časa izkoriščali, z njo slabo ravnali in se nam sedaj vrača na ta način. Želim, da bi minister imel podporo vlade v tem kontekstu in da bodo viri res zagotovljeni, da se ne bodo prerazporejali za neke druge prioritete in da se bodo ene stvari dokončno izpeljale v naši državi."

Kdaj in kako do nadomestnih gradenj?

Gosta v studiu sta spregovorila tudi o interventnem zakonu in nadomestnih gradnjah. Prebilič, ki je dejal, da je skupnost občin sodelovala pri dopolnjevanju zakona, je opozoril, da interventni zakon ne bo reševal vsega. "Najmanj tri teme se ne bodo rešile s tem zakonom. Prva je, kako hitro in na kakšen način bomo spremenili namembnost zemljišč, drugo, kdo je lastnik teh zemljišč, ki jih bomo razglasili kot tista, ki so varna pred poplavami, in tretje, najpomembnejše, mislim, da mora predvsem stroka povedati, kje so tista zemljišča, ki bodo res varna." Zavzel se je za resno analizo.

Brežan je dejal, da je bil glede preseljevanja prebivalcev s poplavnih območji na zvezi tudi z županom Braslovč. Idejo je označil kot zanimivo. "Tako s prvim zakonom o posledici odprave nesreče kot tudi sedaj z drugim, interventnim, in še posebej z zakonom o obnovi bomo utrli pot, kako lahko pridemo do zemljišč in kako si lahko prizadeti ljudje uredijo nove domove."

Po njegovem mnenju bo pri tem ključno sodelovanje z občinami. "V prvem zakonu smo odprli možnost za nadomestne gradnje. Občinski sveti in občine in tudi država že sedaj lahko s sklepom določijo zemljišča, kamor bi se te nadomestne gradnje lahko postavile. To je že v tem trenutku možno. Nadalje pa lahko s podrobnim občinskim načrtom za obnovo ta zemljišča definirajo kot trajna. Bo pa zelo pomembno, da bomo prišli do takih zemljišč, ki bodo varna in ne bodo izpostavljena takšnim tveganjem."

Prebilič je bil do ministrovih napovedi rahlo skeptičen. Kot pravi, lahko občina definira nek prostor, kjer se bodo postavile hiše, in to je treba "najprej rešiti". A kočevski župan svetuje preudarnost in pomoč občinam s strani države. "Za komunalno opremljanje, ki je tudi predpogoj za to, da mi kakršen koli objekt umestimo v prostor, bo treba najti finančne vire. Resnično tudi sam sočustvujem z ljudmi, ki se jim je to zgodilo. Vendar bo to moral biti temeljito zamišljen proces, prav tako bo moral odgovoriti na vsa vprašanja. Ne želimo si, da pridemo na točko, kjer bi se naredila eden ali dva koraka in bi se potem ugotovilo, da sta bila storjena v napačno smer. Tega si ljudje na teh področjih ne zaslužijo." 

Brežan se strinja, da je "treba hiteti počasi" in se osredotočiti na konkretna zemljišča ter pobude. "Ko bomo imeli taka zemljišča, pa lahko ves ta proces speljemo. Vedeli bomo, kdo je lastnik, kako do njega pristopiti. So to zemljišča v lasti države, občine ... So to lastniki, ki so pripravljeni na dogovor."

Prebilič ne želi dajati napovedi glede časovnih okvirov. "Bilo bi zavajanje, če bi to počel. Da se bo to zgodilo v enem letu, ne pričakujem," je realen. "Izzivi so sprememba občinskih prostorskih načrtov. Ponavadi je sprememba zemljišč lahko večletna. Če se bomo vsi napeli, če bo ministrstvo priskočilo na pomoč, bomo to imeli v roku nekaj mesecev. Ko bomo to rešili, bodo vprašanje viri za komunalno opremljanje teh zemljišč, nato pa tudi izvedba. Tudi to bo vzelo nekaj mesecev, mogoče šest. Potem izvedba gradbenih del. Ko to seštejemo, se bojim, da je eno leto nekaj, kar je skoraj nerealno. Mislim, da ljudje to razumejo. Upam, da se to leto ne bo raztegnilo na dve, tri, štiri leta ali več."