Še pred meseci se je svet spraševal, kako na novo določiti mesto in vlogo OZN, ki je že nekaj časa izgubljala pomen. Bodo teroristični napadi v ZDA pripomogli k novi definiciji svetovne organizacije?
Prepričan sem, da bo organizacija dobila nov zagon. Svet se danes zaveda, tudi Američani, da se je treba z določenimi vprašanji soočati na globalni ravni. Najboljši okvir za to je OZN. Konsenz, ki je dosežen pri vprašanju terorizma, v Združenih narodih to potrjuje.
Organizacija združuje 189 držav sveta. Vse napadom na Afganistan niso naklonjene, nemalo jih te napade obsoja. So ta razhajanja za organizacijo lahko nevarna?
Mislim, da ne, kajti zaenkrat obstoji v organizaciji čvrst konsenz na liniji resolucije varnostnega sveta 1373, ki je mednarodno skupnost, ZDA in zavezništvi tako rekoč pooblastila, da zoper teroriste in tiste, ki jim nudijo zatočišča, ukrepajo. Če bi prišlo do širjenja te aktivnosti, do napadov tudi na druge države, na primer na Irak, bi lahko prišlo do resnega problema glede konsenza v Združenih narodih.
OZN in njen generalni sekretar sta dobila letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Ni malo tistih, ki se čudijo, kako, da je to nagrado dobila organizacija, ki je že v zasnovi zadolžena za ohranjanje svetovnega miru? Ali se ta nagrada globalizira?
Nagrado sta dobila generalni sekretar Kofi Annan in organizacija. Annan je po moji oceni nagrado vsekakor zaslužil, saj je v organizacijo vnesel nov duh, novo odprtost nasproti civilni družbi in poslovnemu svetu, nove teme… On je človek, ki je dal organizaciji neko novo vizijo. Težko pa bilo nagraditi njega, ne da se nagradi in da priznanje tudi organizaciji, ki jo vodi.
Lahko smo veseli tudi Slovenci. Je naše delo tam opazno?
Naše delo je bilo v organizaciji zelo opazno v času, ko smo bili članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Takrat smo bili ena od petnajstih držav, ki odloča o vprašanjih miru in varnosti v svetu. Danes smo ena od 189 držav, ne posebej velika, ne s posebej velikim ministrstvom…
Imamo pa pomočnika generalnega sekretarja…
Imamo enega od pomočnikov generalnega sekretarja Danila Türka. Toda on dela za OZN, ne za Slovenijo, celo ne bi smel delati za Slovenijo.
Bili ste v New Yorku, ko se je zgodil napad na WTC. Nedaleč stran je tudi palača OZN. Nedvomno je v njej zavladala neprijetna psihoza, kako ste napad občutili tam zaposleni?
Tisto je bil en dramatičen dan. Iz svoje pisarne sem imel lep pogled na oba stolpa in na Empire State Building, videl pa sem tudi pogled na dogajanje tistega dne. Najbolj pa me je pretreslo skakanje nekaterih ljudi iz enega od teh stolpov. Vsi smo bili nekako šokirani, čeprav se sprva niti nismo zavedali, kaj se dogaja. Šele počasi se zavedamo, kakšen vpliv bo imel na mednarodne odnose zločin, ki je terjal življenja prek 6000 ljudi.
Kakšno pa je življenje v New Yorku po 11. septembru? Je razlika očitna?
Nekoliko bolj naporno je. Težje se živi, veliko je kontrol, omejitev. Nekaj je tudi strahu in panike. Toda Američani se počasi vračajo v normalno življenje.
