
Tako Vajgl kot Cvikl se sicer danes v Bruslju udeležujeta zasedanja zunanjih ministrov povezave. Slovenski evropski minister Milan M. Cvikl in slovenski član v Evrposki komisiji, komisar Potočnik sta povedala, da sta v pogovoru pozornost posvetila vrsti aktualnih vprašanj, med katerimi so širitev Evropske unije na balkanske države in težave s prevajanjem v jezike novih članic.

V Evropski komisiji stanje s prevajanjem v slovenščino in druge jezike novink ni najbolj ugodno, saj zadnji razpis ni dal želenih rezultatov, je dejal Potočnik. Tak zagonski problem je sicer normalen pojav, a prizadevamo si, da bi ga čimprej rešili, je dodal in menil, da nevarnosti, da zaradi težav s prevajanjem ne bi prišlo do normalnega sprejemanja zakonodaje, ni. Minister Cvikl je sicer dejal, da si Slovenija želi ponovitve razpisa, komisiji pa je pri začasnem premoščanju težav pripravljena pomagati tudi s prevajalskimi storitvami vladne službe za evropske zadeve.
Slovenija lahko veliko prispeva v odnosih Zahodnega Balkana

Iz ministrstva za zunanje zadeve pa so sporočili, da je Vajgl v pogovoru s Pattnom izrazil interes za aktivno sodelovanje na področjih, kjer lahko Slovenija posebej prispeva - širitev, evromediteranski dialog in odnosi z državami Zahodnega Balkana. "Slovenija si bo prizadevala za čim hitrejše približevanje držav regije evroatlantskim povezavam, ob izpolnjevanju vseh potrebnih pogojev, vključno s sodelovanjem z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območje nekdanje Jugoslavije," je poudaril Vajgl.
Patten in Vajgl sta izrazila obojestranski interes za sodelovanje in vsebinsko oblikovanje slovenskega predsedstva OVSE. Patten je visoko ocenil dosedanji prispevek Slovenije na vseh navedenih področjih in podal svoje videnje približevanja držav Zahodnega Balkana EU. Sogovornika sta se tudi dogovorila za nadaljevanje dialoga, srečala se bosta še pred poletnimi počitnicami.
Podpis ustavne pogodbe bo konec oktobra

Slovenija je danes tudi toplo pozdravila odločitev, da bo ustavna pogodba, ki so jo voditelji EU dorekli 17. in 18. junija na vrhu v Bruslju, podpisana 29. oktobra v italijanski prestolnici, Rimu.
"Določena usklajenost in sodelovanje držav članic Evropske unije pri procesih ratifikacije ustavne pogodbe sta potrebna, saj gre za skupen interes, ki lahko hitro postane tudi skupen problem," je ob robu zasedanja zunanjih ministrov povezave še ocenil Ivo Vajgl. Možnost, da bi znotraj EU prišle do koordinacije datumov za izvedbo procesa, vključno z referendumi v posameznih članicah, pa je Vajgl zavrnil.
Regionalne partnerice predložile načrt za Kosovo
Šest držav regionalnega partnerstva, Slovenija, Avstrija, Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška, so danes na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v Bruslju predložile svoj načrt, t. i. non-paper, za rešitev kosovskega vprašanja. Dokumenta v Bruslju sicer niso javno predstavile, kot se je izvedelo ob robu zasedanja, pa bodo zunanji ministri o njem razpravljali na svojem neformalnem srečanju, ki bo v začetku septembra na Nizozemskem.