Predsednik Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) Boris Perko je poudaril, da so se z ministrstvom za zdravje sporazumeli ustno in verjamejo ministru Andreju Bručanu na besedo, zato so zaenkrat pripravljeni stroške kriti sami. Kar pa se tiče različnih očitkov, je Perko prepričan, da jih je treba ocenjevati v luči interpelacije Bručana.
Perko je zavrnil očitke, da je država kdaj koli financirala AMZS. Kot pravi, je njihov osnovni dohodek še vedno članarina. Je pa AMZS morala pred leti ločiti komercialni del od društvenega in takrat je nastala delniška družba, ki opravlja komercialno dejavnost, katere ves dobiček pa se povrne nazaj v razvoj AMZS.
Partnerski odnos med AMZS in ministrstvom
"V tem konkretnem primeru je bil z ministrstvom za zdravje vzpostavljen partnerski odnos, nobene koncesije ni bilo, ampak je AMZS izbrala po naše najboljšega operaterja v Sloveniji, z njim sklenila pogodbo in s tem prevzela vso odgovornost v državi za nujno helikoptersko reševanje," je povedal Perko. Kot je še dodal, je država dala na razpolago zdravnike, AMZS in Flycom pa sta izurila pilote in posadko. Osnova za to partnerstvo pa je po Prekovih besedah uredba, ki jo je vlada izdala leta 2005 in ki AMZS v primeru nesreč nalaga obveznost, da organizira reševanje.
AMZS si je po Perkovih besedah že vrsto let prizadevala, da bi pri helikopterski pomoči stopila na evropsko raven. "Smo edina država, kjer sta do sedaj reševali vojska in policija, saj prejšnja oblast ni imela posluha za te reči," je izpostavil Perko. Kot pravi, sta vojska in policija svojo nalogo več kot izvrstno opravljali, vendar z organizacijo, kakršna je bila, več kot so, niso mogli narediti. To pa po Perkovem mnenju ni evropska varianta, saj bi se lahko reševalo še več življenj, kot se jih je.
Vodja pilotov pri podjetju Flycom Primož Škufca je poudaril, da je helikopter, ki ga je kupilo podjetje, enakovreden tistemu, ki ga je uporabljala Slovenska vojska. Ker pa je nekoliko lažji, je s tem manjša tudi njegova poraba in posadka, zaradi česar je stroškovno bolj učinkovit.
Kot je izpostavil še Andrej Brglez z AMZS, so tudi sami zdravniki, ki sodelujejo pri nujni helikopterski pomoči, povedali, da je za njihovo delo pomemben krajši odzivni čas. Prej je vojska helikopter poleg nujne medicinske pomoči uporabljala še za druge stvari, sedaj pa je helikopter stalno dosegljiv in ima prav tako stalno nameščeno medicinsko opremo, kar omogoča dosti hitrejše medicinsko posredovanje.
Cvikl opozarja na sporno ravnanje ministra
Predsednik komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ Milan M. Cvikl (LDS) je Bručanov ustni dogovor o zasebnih nujnih medicinskih helikopterskih prevozih ocenil za sporno dejanje, saj ustna navodila nimajo zakonske podlage.
Vojaški in policijski helikopterji tako od sedaj ne opravljajo več nalog nujnega medicinskega reševanja, ampak te naloge opravlja Flycom oziroma krovna družba AMZS, ki pa mora v skladu z dogovorom stroške reševanja nositi sama. Glede na določbe zakona o javnih financah ni mogoče plačati nobene aktivnosti, ki se je izvedla pred podpisom pogodbe. AMZS tako ne more zahtevati povračila denarja za nazaj, če ni podpisane nikakršne pogodbe, meni Cvikl.
Cvikl namerava v doglednem času sklicati sejo parlamentarne komisije, do takrat pa pričakuje, da bo izvajanje helikopterskih prevozov potekalo tako kot do sedaj. Dejanje upravnega odbora ZZZS Cvikl ocenjuje kot popolnoma upravičeno, saj se zavod v imenu zavarovancev ne more strinjati z dražjimi helikopterskimi prevozi.
Glede na poznavanje postopka in samega zakona o javnih financah je po Cviklovem mnenju očitno, da je tako sprememba uredbe o novem načinu helikopterskih prevozov kot tudi odločitev ministra v nasprotju s pravili o javnih financah.
Ker po njegovem mnenju vladna uredba o novem načinu helikopterskih prevozov nima zakonske podlage, predsednik omenjene parlamentarne nadzorne komisije pričakuje, da bodo izvajanje helikopterskih prevozov še naprej opravljale enote Slovenske vojske in policije. V kolikor pa bi se pokazala potreba po večjem številu helikopterjev, naj minister uvede še dodatni helikopter, meni Cvikl. Ker pa je Bručan helikopterske prevoze podelil brez pravne podlage, je s tem neposredno posegel v samostojnost zdravstvene blagajne, ki jo želi obremeniti z višjimi stroški helikopterskih prevozov, še dodaja Cvikl.
Predsednik komisije se prav tako sprašuje, kdo bo kril stroške prevoza. Minister ne more operirati z denarjem samostojne zdravstvene blagajne. V Sloveniji namreč velja partnerski sistem razporejanja finančnih sredstev zdravstvene blagajne in če želi minister za helikopterske prevoze plačati dodatnih 400 milijonov tolarjev, bo potrebno za enak znesek zmanjšati aktivnosti na nekaterih drugih področjih, še opozarja Cvikl.
Leti helikopterjev naj bi bili cenejši
Predsednik AMZS Perko je zavrnil očitke, da so helikopterski prevozi, ki jih izvaja avto-moto zveza, za 400 milijonov tolarjev dražji kot prej, ko sta jih izvajali policija in vojska. Primerjalna stroškovna analiza, ki jo je izvedel AMZS, kaže, da je ura letenja v primerjavi z vojsko pri AMZS cenejša, saj namesto 314.000 tolarjev, kot je znašala prej, sedaj znaša 259.000 tolarjev. Prav tako je odzivni čas mnogo hitrejši, saj sedaj namesto 20 minut znaša le 2-3 minute. Ker njegova maksimalna skupna vzletna teža znaša le 2,9 tone, je helikopter dosti manj hrupen, poleg tega pa lahko zaradi manjšega premera rotorja pristane na bolj omejenih terenih.
Po tistem ko je upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zavrnil predlog ministrstva za zdravje za spremembo financiranja helikopterskih prevozov za potrebe nujne medicinske pomoči, je minister za zdravje Andrej Bručan 15. decembra napovedal pogajanja v okviru aneksa k splošnemu dogovoru v zdravstvu med zavodom in ostalimi partnerji. Če se tudi njim ne bo uspelo dogovoriti, bo o tem odločala vlada. Če bi upravni odbor ZZZS predlog ministrstva sprejel, bi to po navedbah zavoda pomenilo bistveno povečanje odhodkov ZZZS v letu 2007 za storitve, ki sta jih do sedaj kakovostno izvajala ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.