Bodo klapavice neužitne?

Na Morski biološki postaji Piran so opazili množenje toksinov, ki se lahko kopičijo v školjkah, ki se hranijo s precejanjem morske vode. Pri ljudeh, ki jih uživajo, se lahko pojavita driska in bruhanje. Vendar pristojni do zdaj v gojenih klapavicah niso zaznali povišanih koncentracij toksinov.

Morje cveti in se peni

Slovensko morje je sicer motno in rahlo rjavkasto zaradi bodisi planktona bodisi vnosa sladke vode iz rek. Slabša vidljivost je zlasti v Koprskem zalivu, kjer je prosojnost 2,5 metra, pa tudi drugod. Za primerjavo – največja prosojnost je lahko tudi do 14 metrov.

Medtem že nekaj časa cveti fitoplankton. Od maja je več kremenčastih alg, opazili so tudi morski sneg. Cvetenje morja v tem delu leta sicer ni nič neobičajnega, saj imajo prav maja in junija reke velike pretoke zaradi taljenja snega v gorah, letos je bilo tudi ogromno padavin. Sladkovodni vnosi prinesejo večje količine hranilnih snovi v morje, ki spodbudijo rast fitoplanktona.

V zadnji tednih se morje tudi ''peni''. Gre za raztopljene organske molekule, ki so beljakovine, sladkorji, maščobe, ki omogočajo penjenje morske vode. Pomembno noto dajo še vetrovi in valovi, zaradi česar se morje meša z zrakom, tako da nastanejo mehurčki. Pojav pene je večinoma naravnega izvora in je redko povezan z onesnaženjem.

Patricija Mozetič z morske biološke postaje predvideva, da so pene, ki se čez dan naberejo na površini, posledica velike količine raztopljenih snovi, na primer beljakovin, ogljikovih hidratov, ki se verjetno spenijo zaradi valovanja. Obenem se močno razmnožujejo bakterije, saj imajo veliko ''hrane'', ker je v morju veliko organske snovi. K povečani bakterijski aktivnosti nedvomno prispevajo tudi visoke temperature morja, ki se ob vročinskem valu gibljejo okoli 27 stopinj Celzija.

Bo nastala še sluz?

Ali se bo razvila sluz, je težko napovedati, ker gre za splet različnih dejavnikov. Po njenih besedah so v preteklosti vsekakor videli, da več fitoplanktona sploh ni bil nujen pogoj za sluzenje. Če pa se bo nadaljevalo stabilno vreme brez močnih vetrov, ki bi lahko premešali vodne sloje od površine do dna, pa bi lahko nastala še sluz, ki so jo v slovenskem morju nazadnje opazili leta 2004.