Virant: Ne moremo v tako kratkem času dvakrat zapored dvigniti DDV

Kot prvi ukrep po padcu nepremičninskega zakona na ustavnem sodišču je finančni minister Uroš Čufer predlagal dvig davka na dodano vrednost (DDV). Za koliko točno bi se DDV dvignil, še ni znano, a kot je pojasnil Čufer, bi se splošna stopnja verjetno dvignila za dve odstotni točki (zdaj 22 odstotkov), znižana pa za pol odstotne točke (zdaj 9,5 odstotka). Natančne izračune naj bi Čufer pripravil do četrtkove seje vlade. Novi ukrep bi začel veljati s 1. majem, vlada pa bi ga lahko sprejela že na četrtkovi redni seji.

Po koncu koalicijskega sestanka v nedeljo je Čufer poudaril, da je bil njegov predlog pozitivno sprejet. "Dokončne odločitve še ni. Mislim, da morajo vsi še malo pri sebi premisliti, a vseeno menim, da gre za kar sprejemljiv predlog," je dodal.

Napovedani dvig davka že deli koalicijo, nasprotuje mu opozicija, ostre odzive pa je sprožil tudi med gospodarstveniki. Njihove odzive si lahko preberete tukaj.

Erjavcu je pomembno, da ni posegov v pokojnine

Prvak DeSUS Karl Erjavec poudarja, da je dvig DDV v trenutnih razmerah "najbolj pravičen", tudi sicer pa je za DeSUS pomembno, da ni posegov v pokojnine in regrese za upokojence.

Erjavec je pojasnil, da bo z dvigom DDV vsakdo nekaj prispeval v proračun. Če bi šli samo v posege v pokojnine, pa bi bil prizadet samo en del populacije, je opozoril.

"Cel čas sem opozarjal na to. Veste, da nisem podprl nepremičninskega zakona. Vedel sem, da se bo zgodilo točno to, kar se je. Vedeli smo, da evidence niso popolne, že kot minister za okolje in prostor sem ugotovil, da imajo veliko pomanjkljivosti in da bodo težave tudi pri vrednotenju nepremičnin," je dejal Erjavec.

V SD Čuferjev predlog podpirajo

V SD načeloma podpirajo predlog dviga DDV. Kot je pojasnil vodja poslancev SD Matjaž Han, sicer še ni govoril s svojo poslansko skupino, a predloge, ki jih je koaliciji v nedeljo predstavil Čufer, načeloma podpirajo. Potrebujejo pa še izračune in tudi dogovor, ali bo šlo za začasen ali trajen ukrep, je dodal.

DL vidi rezerve v javni porabi in pri davčnih blagajnah

Izvršilni odbor DL je sklenil, da v stranki ne podpirajo predloga finančnega ministra Uroša Čuferja, pa je navedel predsednik DL Gregor Virant. Koaliciji in vladi predlagajo, naj takoj začnejo z iskanjem ukrepov na strani javne porabe in da se z novim letom uvedejo davčne blagajne.

Virant je poudaril, da se je DL za tak sklep odločila brez glasu proti. "Ne moremo v tako kratkem času dvakrat zapored dvigniti DDV in s tem še bolj obremeniti gospodarstvo, ki že tako nima dovolj kisika za dihanje," je dodal.

Po njegovi oceni se mora vlada lotiti zlasti ukrepov na izdatkovni strani, ne pa da "vedno izbiramo linijo najmanjšega odpora in dvigujemo davke". Ob tem poudarja, da mora Čufer, ki da je tudi glavni odgovoren za padec nepremičninskega zakona na ustavnem sodišču, priti pred njih s paketom ustreznih ukrepov, o katerih bodo potem razpravljali.

Izpostavil je, da DL s to odločitvijo ne ruši koalicije in niti ne izstopa iz nje, pričakuje pa predloge, ki bodo sprejemljivi za slovensko gospodarstvo in s tem tudi za DL.

Virant je pojasnil, da bi bilo za dvig DDV treba spremeniti koalicijsko pogodbo. Opozoril je tudi, da je takšen ukrep za njihovo stranko zelo velik problem, ki ga kot liberalci ne morejo kar tako sprejeti. Po njegovem mnenju je treba izkoristiti drug manevrski prostor, preden se "useka po gospodarstvu in potrošnikih".

SDS: Vlada ne počne nič drugega kot to, da dviguje davke

Poslanec SDS Andrej Šircelj je dejal, da bi vnovičen dvig DDV pomenil, da bi Slovenija imela skoraj najvišji DDV v Evropi. Zagotovo bi se zmanjšala zasebna potrošnja, vplival bi tudi na gospodarsko rast, Slovenija bi veliko počasneje izšla iz krize, je prepričan Šircelj.

"Obstajajo ocene, da naj bi dvig DDV povzročil med 0.2 in 0.3 odstotka pad BDP, tudi zato to ni dober ukrep,'' je nadaljeval Šircelj.

Po njegovi oceni dvig DDV ne bi prinesel tolikšnih finančnih učinkov kot se pričakuje, vplival pa bi na socialni položaj ljudi, predvsem tistih z najnižjimi dohodki. ''Ta davek je regresiven, kar pomeni, da bolj obdavčuje tiste z nižjimi kot tiste z višjimi dohodki, saj ljudje z manj denarja potrošijo ves denar za dobrine in storitve, medtem ko tisti z višjimi dohodki, del prihranijo, prihranki pa niso obdavčeni z DDV,'' je povedal poslanec SDS.

V SDS menijo, da bi bilo namesto tega ukrepa treba narediti odločnejše korake pri racionalizaciji odhodkov javne uprave. Vlada po besedah Širclja ne počne nič drugega kot to, da dviguje davke in državo dodatno zadolžuje. ''Na strani odhodkov ni naredila nič, prav na tej strani bi morali narediti več, zato da bi imeli izravnan proračun,'' je še dejal.

''Nesprejemljivo je, da je država zadolžena že prek 80 odstotkov BDP in da je nad Maastrichtskimi kriteriji. V letu 2015 bo morala Slovenija zmanjšati dolg države v celoti, gre za zdravstveno, pokojninsko blagajno, občine, za 5 odstotkov, dokler ne bo prišla do deleža dolga na raven 60 odstotkov BDP,'' je povedal poslanec SDS.

Dejal je še, da so koalicija in Bratuškova dali javno zavezo, da ne bo več dvigovali davkov, vendar pa predlog za dvig DDV pomeni ravno povečanje davkov. ''Državljanke in državljani ter gospodarstvo dviga davkov ne morejo več sprejeti,'' je zaključil Šircelj.

NSi: Zdaj bi potrebovali znižanje davkov

Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je ob napovedi dviga DDV dejal, da ''če kdaj, potem Slovenija danes potrebuje znižanje davkov in ne obratno''. Prepričan je, da je to napačna odoločitev, katere posledica bo rast cen.

Dvig bo najbolj prizadel najšibkejše, tudi upokojence, je opozoril Tonin in dodal, da bo naša država z zvišanjem davčnih stopenj še manj privlačna za tuje vlagatelje. V NSi predlagajo racionalizacijo javne uprave in privatizacijo.

SLS: Vlada nadaljuje z 'računovodsko, inkasantsko logiko'

Po oceni predsednika SLS Franca Bogoviča vlada z dvigovanjem davkov nadaljuje z "računovodsko, inkasantsko logiko". Z njo pobira nove davke, če kakšen spodleti, pa finančni minister Čufer pripravi novega. Meni, da bi se morali resno vprašati, ali ni ob vseh teh ukrepih vendarle treba kaj postoriti še na odhodkovni strani.